Predstavniki civilne iniciative so predstavili predloge sprememb zakona o zaščiti in varstvu živali, ki zadevajo mučenje in zaščito živali ter večjo skrb za zapuščene živali.
Posebno pozornost je namenjena nadzoru ter kazenskim določbam. Predloge sprememb zakona z več kot 31.000 podpisi civilne iniciative bodo v DZ predali v ponedeljek.
"Nejasna in pomanjkljiva zakonodaja"
Slovenska zakonodaja na področju zaščite in varstva živali je, kot je povedala Mejra Festić, v več pogledih nejasna in pomanjkljiva. Pri tem je omenila pravno varstvo živali pred mučenjem, kjer da zaostajamo za ureditvami v drugih razvitih državah.
Povedala je, da so z aktivnostmi na tem področju pričeli na mariborski univerzi junija lani, dejavnost skupine pa so v poletnih mesecih podprli še s 31.000 podpisi somišljenikov.
Za dopolnitev kazenskega zakonika
Ob tem je izpostavila, da so v času javne razprave o spremembah kazenskega zakonika lani novembra svoje predloge posredovali ministrstvu za pravosodje. Predlogi civilne iniciative so po njenih besedah tako prispevali k dopolnitvi kazenskega zakonika. Izrazila je upanje, da bodo tudi s temi predlogi prispevali k ustrezni dopolnitvi zakona o zaščiti in varstvu živali, ki je predvidena v programu dela vlade za jesen.
Se obeta še čipiranje mačk?
Spremembe med drugim predvidevajo povišanje denarnih kazni kršiteljev in podaljšanje roka za usmrtitev zapuščene živali iz sedanjih 30 na 60 dni. "Ena pomembnejših sprememb je ta, da smo kot mučenje živali opredelili tudi ravnanje iz malomarnosti, saj je doslej štelo za mučenje le naklepno ravnanje," pravi Maja Arambašič.
Naslednja pomembna sprememba se nanaša na zmanjševanje števila zapuščenih živali, pri čemer gre predvsem za označevanje živali oz. čipiranje tudi za mačke (zdaj le za pse).
Številne občine brez pogodbe z zavetiščem
Kar se tiče nadzora nad izvajanjem zakona pa civilna iniciativa po besedah Arambašičeve predlaga, da se del nadzorstvenih pooblastil prenese na občine. Ta sprememba bi občinam zagotovila tudi denar za financiranje zavetišč, česar sedanja ureditev ne predvideva.
Prav na problem zavetišč za zapuščene živali je opozorila Jadranka Juras iz društva Lajka. Kot je poudarila, je v Sloveniji kar nekaj občin, ki z zakonom ne zagotavljajo zavetišča, zato je društvo vseh 213 občin pozvalo, naj jim posredujejo podatke o zavetiščih.
"Kar 38 občin nima nobene pogodbe z zavetiščem. Občina mora sicer na 800 registriranih psov zagotoviti en prostor v zavetišču," pojasnjuje Jurasova in dodaja, da je problematika mačk še večja. Zato se v društvu zavzemajo za vzpostavitev registra mačk in čipiranje.
4
