S specializirani oddelki sodišč do hitrejših sodnih epilogov

Dejal je, da je ustanovitev specializiranih oddelkov sodišč, kjer bodo sodili v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, po uvedbi mediacije druga največja sprememba v slovenskem pravosodju v tem mandatu. Štirje specializirani oddelki sodišč bodo zagotavljali "absolutno prednostno reševanje zadev, ki se nanašajo na zahtevnejše oblike gospodarskega in organiziranega kriminala ter korupcije, prednostno obravnavo pa bodo izvajali sodnice in sodniki, za katere je sodstvo ocenilo, da so najbolj izkušeni in usposobljeni v državi", je pojasnil Zalar. "Ministrstvo v celoti uresničuje programske naloge" Z začetkom delovanja omenjenih oddelkov ministrstvo za pravosodje po besedah Zalarja v celoti uresničuje programske naloge, javne zaveze in hkrati politične prioritete vlade. Kot je minister dodal, je ena izmed slednjih tudi uspešen pregon in sojenje v zadevah gospodarske kriminala.

DZ je pred slabima dvema mesecema namreč sprejel noveli zakona o sodiščih in zakona o sodniški službi, kar je omogočilo ustanovitev štirih specializiranih oddelkov na okrožnih sodiščih v Ljubljani, Celju, Mariboru in Kopru. Do uresničitve sprejetih odločitev DZ je torej minilo mesec in 20 dni, kar je po Zalarjevem mnenju "zelo hitro".

V zakonodajnem postopku še trije pomembni zakoni Po uvedbi mediacije kot obvezne pristojnosti prvostopenjskih sodišč je to druga največja sprememba na področju delovanja sodišč v tem mandatu, je povedal Zalar in dodal, da prizadevanja ministrstva za zagotovitev pravne države s tem še niso zaključena. V zakonodajnem postopku so še trije pomembni zakoni: o državnem tožilstvu, o kazenskem postopku in novela kazenskega zakonika. Predviden je tudi poseben zakon o zaplembi premoženja, je še dodal.

Po Zalarjevih gre za povezano celoto: zagotovili so kapacitete sodstva za hitro in kakovostno obravnavo gospodarskega kriminala in korupcije, zdaj pa jih bodo poskušali zagotoviti tudi pri tožilcih. Na omenjene specializirane oddelke sodišč je razporejenih 22 sodnikov, podobno število pa naj bi delovalo tudi v novem, specializiranem 12. tožilstvu. Z izpolnjenimi kapacitetami in institucionalno prenovo tožilstva in sodstva si obetajo hitrejše sodne epiloge, pravi Zalar.

S tem bi se zaključil proces obsežne prenove kazenskega pravosodja, katerega glaven cilj je zavarovanje gospodarskih temeljev naše države, "za katere ocenjujemo, da so bili z nekaterimi potezami v preteklosti močno prizadeti", je povedal Zalar in opozoril, da se pristojnosti specializiranih oddelkov sodišč in 12. specializiranega tožilstva v celoti ujemajo.

Omenjeni oddelki bodo obravnavali le nove zadeve Ob tem je minister še razložil, da bodo omenjeni oddelki obravnavali le nove zadeve, število 22 sodnikov v štirih oddelkih pa sicer še ni dokončno. Sodni svet bo namreč odločal še o nekaterih dodatnih prerazporeditvah.

Hkrati bodo še enkrat preverili ocene ogroženosti, saj se zavedajo, da bo izpostavljenost teh sodnikov lahko višja. Omenjenim sodnikom so omogočili tudi najvišje možne plače v okviru veljavnega plačnega sistema, saj mora po Zalarju obstajati sorazmerje med zahtevnostjo in izpostavljenostjo, visoke plače pa so tudi del varovanja pred morebitno korupcijo teh sodnikov. Podobno naj bi varovanje in plačevanje uredili tudi pri specializiranem tožilstvu.