Ponedeljek,
6. 6. 2011,
14.17

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

zakon

Ponedeljek, 6. 6. 2011, 14.17

8 let, 7 mesecev

Romi zahtevajo spremembe zakona o romski skupnosti

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Predstavniki romskih organizacij menijo, da je zakon o romski skupnosti, ki je v veljavi štiri leta, potreben sprememb.

Doslej so bili nekateri romski predstavniki najbolj glasni zaradi 10. člena, ki govori o sestavi krovne romske organizacije. V najvišjem romskem organu sedi 21 romskih predstavnikov. Največ, kar 14, jih prihaja iz vrst Zveze Romov Slovenije, le sedem pa iz Foruma romskih svetnikov Slovenije, ki ga vodi Darko Rudaš. Ta je na javni razpravi o spremembah in dopolnitvah zakona v Murski Soboti, ki se jo je udeležil tudi predsednik vladne komisije za romska vprašanja in šolski minister Igor Lukšič, dejal, da je krovna romska organizacija invalidna, ter opozoril, da se je znotraj romske skupnosti zgodil velik upor proti Svetu romske skupnosti.

"Zakon nas sili, da smo znotraj romske skupnosti razdrobljeni"

V forumu ugotavljajo, da zakon duši dobro zastavljene področne zakone. "Zakon nas sili, da smo znotraj romske skupnosti razdrobljeni, nas ločuje in nam vlada," je dodal Rudaš, ki je prepričan, da je romska skupnost najbolj dinamična v Sloveniji.

Za drugačen zakon tudi Romski akademski klub

Predstavnik Sintov Boris Horn je na javni razpravi dejal, da bi bilo treba narediti nekaj za enotnost, in pristavil, da bi Svet romske skupnosti moral gledati ne le na prekmurske, temveč na vse slovenske Rome. Aljoša Rudaš iz Romskega akademskega kluba, v katerem so visokoizobraženi Romi, pa meni, da je čas, da se začne postopek spreminjanja ne le 10. člena, ki še posebej jezi Forum romskih svetnikov, ampak tudi vsega zakona o romski skupnosti.

Romi zakona niso vzeli za svojega

Direktorju vladnega urada za narodnosti mag. Stanetu Baluhu se zdi zelo pomembno, da je zakon o romski skupnosti sistemski zakon, ki po njegovih besedah po svoje določa skrb državnih organov in lokalne skupnosti za uresničevanje posebnih pravic romske skupnosti. Zakon je po Baluhovem mnenju sistemski zato, da bi se romska skupnost formalnopravno organizirala.

Baluh meni, da se zakon še ni začel celovito uresničevati. "Dejstvo je, da ga romska skupnost ni vzela za svojega in da je bil sprejet v času, ko je bila romska skupnost solidarna in enotna. Pozneje pa so se znotraj pojavila močna razhajanja," je rekel direktor urada za narodnosti. Dodal je, da država pričakuje enotnost romskega predloga, in opozoril, da bi bilo pametno pretresti vse dele zakona, ne zgolj 10. člena.

Lukšič: Vlada bo upoštevala predloge sveta romske skupnosti

Lukšič je romske predstavnike seznanil z mnenjem, da bo vlada pri morebitni spremembi zakonodaje upoštevala le tisto, kar bo predlagal svet romske skupnosti. Ta je po njegovem mnenju edina legitimna organizacija za zastopanje interesov Romov v odnosu do države.

Na neenakopravno vključevanje Romov v družbo – prikrajšani naj bi bili tudi pri izobraževanju – pa je opozoril Haris Tahirović, vodja Zveze Romov Umbrella. Romi so po razpravi sprejeli sklep o ustanovitvi širše delovne skupine, ki bo pripravila predloge za odločanje.