Raziskovanje delfinov, ki se pojavljajo pri nas, je prineslo zanimive ugotovitve: ena od dveh podskupin redno sledi ribiškim kočam, opremljenim z mrežami, in jim krade ribe.
"Edina stalna vrsta delfinov, ki se pojavlja pri nas, je velika pliskavka, druge vrste pa se tu ne pojavljajo redno oziroma tu niso stalno prisotne. Ta vrsta se pojavlja povsod po svetu razen v polarnih predelih, zato ni nič nenavadnega, da so tudi pri nas. Prav nasprotno, to je zelo dober znak, saj to pomeni, da je morje še dovolj zdravo, da vzdržuje tako velikega plenilca," je povedala Ana Hace iz slovenskega društva za morske sesalce Morigenos. Omenjeno društvo je zdaj bogatejše za daljnogled BigEyes, ki so ga dobili kot donacijo od organizacije OceanCare. Daljnogled, ki je v primerjavi z drugimi daljnogledi pravi velikan – zato je dobil tudi vzdevek Big Boy (veliki fant, op. p.) –, se uporablja s stativom, saj je pretežak za prostoročno uporabo.
Delfin na 25 metrih
Kaj sploh prinaša polmetrska pridobitev? "Če so delfini oddaljeni tisoč metrov, jih bomo skozi 40-kratno povečavo videli, kot da so 25 metrov daleč," je za primerjavo povedala Hacetova. Daljnogled ima izredno veliko povečavo, in sicer 25 x 100 in 40 x 100. Pripomogel bo k temu, da delfini mimo njih ne bodo več šli "neopazno".
Pred desetletji je bilo tu opaziti še eno vrsto delfinov - navadni delfin - a so žal izginili. "Vzrokov za to je verjetno več. Eden je onesnaževanje, drugi pomanjkanje hrane, pa tudi dejstvo, da je bila to vrsta, ki je bila najbolj na udaru, saj so ribiči in drugi dobivali nagrade, če so prinesli mrtve delfine," je dodala. "Se pa v tržaškem zalivu občasno pojavi tudi kakšna druga vrsta, a ni stalna."
Eni kradejo, drugi so "pridni"
Društvo, ustanovljeno leta 2001, proučuje delfine od leta 2002. V več kot desetletju spremljanja teh živali, za katere so nedavno dokazali nove intelektualne sposobnosti, kot na primer pomnjenje imen in klicanje s posebno tehniko žvižganja, so poleg dejstva, da imamo stalno populacijo delfinov, ugotovili tudi, da obstajata dve podskupini. Ena redno sledi ribiškim kočam, ki za sabo vlečejo mreže in ribičem kradejo ribe, druge pa takšen način lova ne zanima.
Spremljajo tudi značaj delfinov
"Naši ribiči so zelo tolerantni do delfinov. Vedo, da če tukaj ne bi bilo delfinov, ne bi bilo niti rib," je povedala Hacetova. Kot pravi, jih tudi ribiči obvestijo, če opazijo kakšnega delfina. "Naše delo poteka tako, da smo razdeljeni v dve skupini. To sta ekipa na kopnem in ekipa, ki gre na morje s čolnom," le da lahko prva skupina z novo pridobitvijo BigEyes zdaj pregleduje še večji teren. "Ekipa na čolnu gre na odprte vode in išče delfine. Če opazimo delfina s kopnega, obvestimo ekipo v čolnu, ki se potem približa delfinu in zbira podatke, kot so njegova velikost in skupine, ali so zraven mladiči, opazujemo pa tudi njihovo obnašanje," sicer pa dodaja, da je glavna metoda fotoidentifikacija. Ta jim prinaša tudi podatke, kje se radi zbirajo, kakšen je značaj posameznih delfinov, predvsem pa spremljajo hrbtno plavut delfina, po kateri lahko delfine med seboj ločujejo.
Vsako leto srečujejo tudi mladičke, kar je dober znak, saj to pomeni, "da se tu delfini tudi razmnožujejo, skrbijo za mladiče in se prehranjujejo". "Trend kaže, da populacija malce upada, a to še ni noben hud znak, ker je normalno, da populacija malo niha," pravi in dodaja, da bo nadaljnje raziskovanje pokazalo, ali bi nas moral zabeleženi trend skrbeti.
2
