Razbiti številni miti o Slovencih

Danilo Dolenc, vodja oddelka za demografsko statistiko in življenjsko raven na Statističnem uradu RS, se ne ukvarja zgolj z zbiranjem številk, temveč tudi z razlago tistega, kar te povedo.

Mit: Rodi se več žensk Od nekdaj mislimo, da se v povprečju rojeva več deklic kot dečkov, a Danilo Dolenc pravi, da to ne drži. "V resnici se rojeva več moških, v Sloveniji se recimo rodi 105 fantkov na sto deklic. Razlike nastanejo potem. Umrljivost dečkov je nekoliko večja kot pri deklicah. Moških je največ v tistih starostnih skupinah, pri katerih gre za priseljevanje, zato je tudi tako veliko samskih gospodinjstev.

Drugo je razlika v smrtnosti: ženske živite približno šest let dlje od moških. To se pozna pri enočlanskih gospodinjstvih; v kategoriji od 65 let je v Sloveniji ogromno žensk, ki živijo same. "Malo teh žensk ni bilo nikoli poročenih. Večinoma so to ženske, katerih otroci so se odselili in ki so ostale same, ker jim je mož umrl."

Mit: Vse več ljudi je samskih Danilo Dolenc na podlagi statistike razbija tudi mit o tem, da je vse več ljudi samskih: "Precej je takih, ko v skupnih gospodinjstvih živijo stari in mladi, a ljudje se ne opredeljujejo, kot da živijo v samskem gospodinjstvu. Res pa je, da vse več ljudi živi v partnerski zvezi ali so celo poročeni, vendar živijo na različnih naslovih. Verjetno je tako predvsem zaradi socialnih transferjev, ki jih na tak način izkoriščajo."

Mit: Ženske imajo enake možnosti Čeprav smo se na Evropskem indeksu enakosti, ki ga je pripravil Evropski inštitut za enakopravnost spolov odrezali kar dobro, pa je tudi ta indeks zajel nekaj pomembnih razlik. "Ocenjevali so delo oziroma zaposlenost, neenakost pri dohodku, znanje, športne aktivnosti, dostop do zdravstva ter zastopanost žensk v raznih sferah odločanja oziroma moči."

Glede na ta indeks smo ženske in moški bolj ali manj enakopravni, pomembne razlike so le na dveh področjih. "Ženske v Sloveniji so bistveno bolj izobražene od moških, zelo slabo pa smo se odrezali pri indeksu, ki meri vključenost žensk na čelo ali v uprave podjetij ter drugih vzvodov moči."

Mit: Slovenci smo zelo tradicionalni Čeprav že vse odkar je narodov značaj opisoval Ivan Cankar, Slovenci slovimo kot zadrti tradicionalisti, do konca vezani na mamino naročje, statistika tudi na tem področju kaže nekaj drugega. "V marsičem smo zelo liberalni. Na področju demografskih kazalnikov, ki kažejo na strpnost in sposobnost za odločanje, smo zelo visoko.

Izjemno velik je recimo delež otrok, rojenih zunaj zakona. Pri tem smo na tretjem mestu, pred nami sta samo Islandija in Estonija, na dnu so države, kot sta Grčija in Hrvaška. To pomeni, da je dojemanje družine med Slovenijo in Hrvaško precej različno. Kakšen je pri tem vpliv Katoliške cerkve, je težko reči, vsekakor pa v Sloveniji na tem področju očitno nima prav veliko vpliva."

Mit: Slovenci se pogosto ločujemo Po številu porok na 1.000 prebivalcev smo bili Slovenci leta 2010 na zadnjem mestu v Evropi, tudi leta 2011 smo se skupaj z Bolgarijo znašli na dnu.

"Največ porok v Evropi je na Kosovu in v državah, za katere bi lahko rekli, da so tradicionalne: Rusija, Belorusija, Turčija, Gruzija, Moldavija."

Po drugi strani pa spada Slovenija med države, kjer je glede na število prebivalcev najmanj ločitev. "Najpogosteje se ločujejo v državah, kot so Belorusija, Litva, Ukrajina, Moldavija."

Danilo Dolenc opozarja na zanimiv paradoks pri opredeljevanju narodnega značaja na podlagi demografskih podatkov in statistike: "Slovenci imamo po eni strani precej tradicionalno avstro-ogrsko zakonodajo, po drugi strani pa smo zelo liberalni in v marsičem še najbolj podobni skandinavskim državam, po katerih se tako radi zgledujemo."

Na vprašanje, ali nam gre kljub krizi vsaj glede na demografske in druge statistične podatke v primerjavi z ljudmi v številnih drugih državah morda vendarle še kar dobro, kot iz topa izstreli: "Seveda. Kaj nam pa manjka?"