Nedelja, 1. 5. 2022, 7.50
2 leti, 8 mesecev
Prvi maj znova obeležile budnice in proslave
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,41
11
Sindikati v Sloveniji ob letošnjem 1. maju pozivajo k obuditvi socialnega dialoga.
Današnji praznik dela bomo po več kot dveh letih ukrepov za zajezitev epidemije covida-19 lahko znova obeležili v skladu z dolgoletno dediščino prvomajskih praznovanj, za katera so značilni rdeči nageljni in rdeče zastave kot simbol delavstva, mlaji, prvomajske budnice in proslave. Sindikati ob prazniku pozivajo k obuditvi socialnega dialoga.
Praznik dela je spomin na krvave izgrede v ameriškem Chicagu maja 1886, kjer se je sprožil boj delavcev za uzakonjen osemurni delovnik in druge pravice. Življenje je izgubilo 13 protestnikov in sedem policistov.
Sindikati v Sloveniji ob letošnjem 1. maju še zlasti pozivajo k obuditvi socialnega dialoga, ki ga je po njihovih opozorilih aktualna vlada pod vodstvom Janeza Janše prekinila. Pričakujejo, da bodo z novo vlado lažje vzpostavili kakovosten socialni dialog.
Že v soboto je bila v Ljubljani na Rožniku tradicionalna sindikalna prireditev s kresom in nagovori sindikalistov. Tudi osrednja slovesnost ob prazniku bo v Ljubljani danes na Rožniku, na območju Maribora pa na Snežnem stadionu pod Pohorjem. Največ ljudi v savinjski regiji pričakujejo na Celjski koči, na Koroškem pa se bodo tradicionalno zbirali na Kremžarjevem vrhu.
Na Gorenjskem bo praznično na Križni gori, na Primorskem bo tradicionalno prvomajsko srečanje v organizaciji koprske občine na Socerbu, na Dolenjskem pa bo več slovesnosti, med drugim na Javorovici pri Šentjerneju.
Pahor ob prvem maju pozval k tvornemu in iskrenemu socialnemu dialogu
Predsednik republike Borut Pahor je v slavnostnem nagovoru v predsedniški palači ob prazniku dela pozval k tvornemu in iskrenemu socialnemu dialogu. Generalna sekretarka Sindikata obrti in podjetništva Slovenije Ana Čermelj je posebej izpostavila problematiko poklicnih bolezni in opozorila na neenakost delavcev v javnem in zasebnem sektorju.
Pahor ob prvem maju pozval k tvornemu in iskrenemu socialnemu dialogu
Ljubljana, 1. maja - Predsednik republike Borut Pahor je v slavnostnem nagovoru v predsedniški palači ob prazniku dela pozval k tvornemu in iskrenemu socialnemu dialogu. Generalna sekretarka Sindikata obrti in podjetništva Slovenije Ana Čermelj je posebej izpostavila problematiko poklicnih bolezni in opozorila na neenakost delavcev v javnem in zasebnem sektorju.
V predsedniški palači v Ljubljani je bil namreč danes dan odprtih vrat. Obiskovalce je sprejel in nagovoril predsednik Pahor, z nagovorom pa se mu je pridružila Čermeljeva.
Predsednik Pahor ob prazniku dela pozval k tvornemu in iskrenemu socialnemu dialogu: »Praznujemo delo in možnost, da skozi delo postajamo ustvarjalne osebnosti« 🇸🇮🇪🇺
— Borut Pahor (@BorutPahor) May 1, 2022
Več: ➡️ https://t.co/MtA5UBLzYc pic.twitter.com/y5odiKwMhL
Opozorila je na dve "v nebo vpijoči" težavi, ki ju bo po njenih besedah morala rešiti nova vlada. Kot prvo je izpostavila nujnost nove ureditve celotne verige odkrivanja, verifikacije in registracije poklicnih bolezni. Druga težava pa je po njenih besedah neenakost delavcev javnega in zasebnega sektorja za čas delovne aktivnosti, ki vodi v revščino v starosti.
Izpostavila je podatke, ki kažejo, da je vključenost delavcev v kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje manjša v zasebnem sektorju kot v javnem. To posledično pomeni, da so delavci zasebnega sektorja, ki prejemajo praviloma nižje plačilo za opravljeno delo, oškodovani za čas svojega delovno aktivnega življenja in v upokojitvi.
Politiko je opozorila, da ne obstajajo prvo- in drugorazredni delavci, ampak je nujno obravnavati ljudi enakopravno. Opozorila je na primere, ko delavci ne morejo izkoristiti lanskoletnega dopusta zaradi obilice dela in ker so njihovi sodelavci bolniško odsotni, do česar v veliki meri prihaja, ker je na ravni podjetja ali pa kar celotne dejavnosti zaposlenih premalo delavcev. Poudarila je, da varčevanje na račun števila delavcev ni vzdržen, še manj razvojen model slovenskega gospodarstva, ki bi dolgoročno prinašal dodano vrednost.
Pahor je pred oblikovanjem nove vlade pozval prihodnjo vlado, delodajalce in sindikate, naj obnovijo zaupanje v dialog, v socialni dialog in skupaj rešujejo najbolj vitalna vprašanja, ki zadevajo vse državljane. Spomnil je na svoja prizadevanja za obnovitev socialnega dialoga in dejal, da je oblikovanje nove vlade pravi trenutek, da se z vso resnostjo razume pomen socialnega dialoga ter se mu nameni moč in težo, da bo lahko iskal koristi za vse udeležence.
"Praznujemo delo in možnost, da skozi delo postajamo ustvarjalne osebnosti," je dejal predsednik in poudaril, da je sleherno delo častno, da pa sta enakopravnost in enakovrednost pogoj za uspeh slovenske družbe.
Kot običajno je v počastitev državnega praznika pred palačo med 9. in 21. uro postrojena častna straža Garde Slovenske vojske.
Spodaj si lahko preberete poslanico predsednika vlade Janeza Janše ob 1. maju, mednarodnem prazniku dela in prazniku sv. Jožefa delavca.
Človeštvo se danes sooča z resnimi izzivi. Svet po pandemiji ni več svet, ki smo ga poznali. Vojna v Ukrajini in njene posledice bodo nedvomno pomembno vplivale na delovanje svetovnega gospodarstva. Razmere, ki so primerljive le z najtežjimi preizkušnjami v zgodovini človeštva, zaznamujejo tudi letošnje praznovanje praznika dela.
Ko smo pred dobrima dvema letoma prevzeli vodenje vlade, smo vedeli, da nas čaka zahtevno delo. Kljub temu, da sta bili to leti težkih preizkušenj, smo se veliko naučili. Kriza je namreč lahko tudi priložnost. Vendar le za tistega, ki ima pogum in je odprt za nova znanja ter izkušnje.
Veliko je bilo narejenega in ponosen sem, ker je država danes v dobri kondiciji. V času krize oziroma velikih sprememb je namreč odgovornost vlade najprej do njenih državljanov. Da prepozna in dela za njihove potrebe, skrbi za njihovo varnost, ščiti njihove pravice in brani njihove vrednote. To poslanstvo smo dve leti uresničevali z vsem svojim znanjem, gorečnostjo in predanostjo.
S sprejetjem desetih protikoronskih zakonov za odpravljanje in blažitev posledic epidemije nam je uspelo ohraniti zdrave potenciale gospodarstva, delovna mesta in vse vitalne elemente socialne države. V zakonodajnih paketih smo tako predvideli za več kot 6 milijard evrov pomoči. Do danes je bilo izplačanih več kot 4,5 milijarde evrov za nemoteno poslovanje in okrevanje podjetij v vseh panogah. V času boja z epidemijo je bilo za pomoč za ohranitev delovnih mest namenjenih več kot 730 milijonov evrov za več kot 340.000 delovnih mest. Posebno pozornost smo namenili socialno najšibkejšim, starejšim in družinam z več otroci. Na nikogar nismo pozabili.
Danes se Slovenija uvršča v vrh držav EU, ki so se na krizo zaradi epidemije najbolje odzvale. Po oceni OECD smo na 2. mestu po gospodarskem odzivu na epidemijo.
V drugem četrtletju imamo najvišjo rast stopnje zaposlenosti v EU. Po dveh letih našega mandata Slovenija beleži rekordno nizko brezposelnost, in sicer 58.774 oseb v mesecu aprilu in rekordno število delovno aktivnih oseb, več kot 912.000. Višina minimalne plače se je povečala iz 940 evrov na 1074 evrov, povprečna mesečna bruto plača pa iz 1.856 evrov na 1.923 evrov.
Ob rekordni gospodarski rasti smo vse naštete ukrepe še nadgradili z zakonom o dohodnini, ki bo prispeval k povišanju neto plač delavcev. Delavec, ki prejema povprečno plačo, bo prvo leto prejel 260 evrov večjo izplačilo plače, do leta 2025 pa kar 1000 evrov več neto letne plače. Takšen ukrep bo omogočil, da bodo gospodarsko rast občutili vsi delavci s tem, da se država odpove delu pobranih davkov. Ko vlada dela za ljudi, so rezultati njenega dela večja blaginja in varnost za vse.
Po tradiciji na predvečer 1. maja širom po državi zagorijo kresovi, ki ne le preganjajo temo, marveč prinesejo tudi svetlobo upanja. Upanja, da se nam ni bati prihodnosti. Če bomo le znali združiti najboljše, kar kot narod premoremo, bomo napredovali. Vsak posameznik, vsi skupaj, narod, domovina. Če bomo znali prisluhniti drug drugemu in skupaj delati za domovino, za uspešno Slovenijo.
Vsem, posebej tistim, ki živite od lastnega tekočega ali minulega dela in gospodarjenja, iskrene čestitke ob 1. maju, mednarodnem prazniku dela in prazniku sv. Jožefa delavca. Ostanite zdravi in pogumni. Ohranite upanje.
Predsednika DZ Igor Zorčič je v poslanici ob 1. maju poudaril, da so vse pomembne vrednote, ki jih imamo za samoumevne, plod stalnih prizadevanj in predmet nenehnega boja. Kot najpomembnejšo vrednoto je izpostavil pravico do dostojnega dela in primernega plačila, ki je tudi predpogoj za dostojno življenje.
"Boj za delavske pravice, ki so bile v ospredje postavljene ob koncu 19. stoletja s prizadevanji za višje mezde in krajši delovni čas industrijskih delavcev, tudi v sodobni, postindustrijski družbi ostaja nadvse aktualen," je zapisal Zorčič. Kot je izpostavil, so bili takratni izzivi drugačni od današnjih, a skušnjave, ki so jim v globaliziranem svetu izpostavljene delavske pravice, niso danes nič manjše. Vedno več je odprtih vprašanj o tem, kaj danes pomeni biti delavec.
Poudaril je, da je "življenje na daljavo" v času epidemije covida-19 državljane in državljanke spomnilo na pomen svobode dela. "Žal so številni v času epidemije delo izgubili, ponovno pa se je kot ključno izpostavilo to, da je le močno in zdravo, konkurenčno gospodarstvo, ki je odporno na sodobne izzive in krize, sposobno zagotoviti tudi pravico do dela vsem državljankam in državljanom," je zapisal Zorčič. Dodal je, da je naloga politike, da ustvarja ustrezne pogoje za trajnostni in regionalno skladen razvoj slovenskega gospodarstva in državo upravlja v skupno dobro, ki vsakemu državljanu omogoča možnosti za razvoj svojih potencialov.
V poslanici se je dotaknil tudi tehnološkega napredka in globalizacije, ki prav tako pomembno vplivajo na trg dela. Po njegovih besedah svetu kljub razvojnemu pospešku digitalizacije, robotizacije in mehanizacije, ob katerem bi si lahko obetali skrajšani delovni čas ali višjo dodano vrednost izdelkov in s tem višje plačilo dela, grozi erozija že pridobljenih delavskih pravic.
Pri tem je izpostavil tudi vojno v Ukrajini, ki kaže, kako ranljivi so vsi dosežki človeške civilizacije ob soočanju s sebičnimi interesi posameznikov ali držav. Kljub temu pa meni, da so vsi ti izzivi izpostavili tudi pozitivne plati človeške družbe, kot so vrednote in dejanja, ki stavijo na sodelovanje, solidarnost in pomoč. Dogajanje v Ukrajini in odziv demokratičnega sveta nanj namreč kaže, da nobena sila ne more podrediti in ubiti človekovega hrepenenja po svobodnem in dostojnem življenju, je še zapisal.
11