Ponedeljek,
24. 2. 2025,
15.39

Osveženo pred

5 ur, 9 minut

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,09

Natisni članek

Natisni članek

medicina bolezen rak zdravljenje Onkološki inštitut

Ponedeljek, 24. 2. 2025, 15.39

5 ur, 9 minut

Prva faza kliničnega preskušanja genskega zdravljenja najpogostejšega kožnega raka

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,09
bolnik bolnica zdravje bolezen | Gre za prvo tovrstno klinično študijo v Evropi, ki je v celoti plod znanja in postopkov, razvitih v Sloveniji, so ob tem poudarili na inštitutu. | Foto Shutterstock

Gre za prvo tovrstno klinično študijo v Evropi, ki je v celoti plod znanja in postopkov, razvitih v Sloveniji, so ob tem poudarili na inštitutu.

Foto: Shutterstock

Na Onkološkem inštitutu Ljubljana so uspešno končali prvo fazo kliničnega preskušanja genske imunoterapije za zdravljenje bazalnoceličnega karcinoma glave in vratu, najpogostejšega kožnega raka. Prva faza, ki je bila izvedena med letoma 2021 in 2023, je potrdila, da je terapija varna in izvedljiva ter da jo bolniki dobro prenašajo.

Končano klinično preskušanje je rezultat projekta SmartGene.si, v okviru katerega so slovenski strokovnjaki razvili gensko terapijo. Ta deluje na način, da ob vbrizganju genskega zapisa za interlevkin-12 v bolnikove celice te začnejo same proizvajati terapevtsko molekulo IL-12. S tem se sproži močan imunski odziv.

Študija po navedbah inštituta predstavlja pomemben korak pri izkoriščanju bolnikovega imunskega sistema za boj proti raku, hkrati pa postavlja temelje za drugo fazo kliničnega preskušanja. V drugi fazi bi terapijo z IL-12 kombinirali z lokalnimi tumorskimi ablativnimi terapijami, kot sta radioterapija ali elektrokemoterapija, so pojasnili na inštitutu.

Klinično študijo je javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) odobrila jeseni 2021. Platformo za pripravo genskih terapij so predhodno vzpostavili s projektom SmartGene.si, ki je bil delno financiran iz državnih sredstev in Evropskega sklada za regionalni razvoj, končal pa se je v jeseni 2021.

Projekt je vodil Onkološki inštitut Ljubljana, pri njem pa so sodelovale še druge partnerske institucije.

Bazalnocelični karcinom uvrščajo med nemelanomski kožni rak in je najpogostejši med vsemi kožnimi raki. Predstavlja približno 75 odstotkov kožnega raka. Največkrat se pojavi na glavi. Gre za klinično izredno heterogeno skupino tumorjev, ki rastejo počasi. Bazalnocelični karcinom izredno redko zaseva. Ker sta njegovo prepoznavanje in zdravljenje običajno dokaj enostavna, se le redko ponovi, praviloma takrat, kadar ga ne odstranijo v celoti, so za STA pojasnili na onkološkem inštitutu.