Četrtek, 2. 3. 2023, 12.38
1 leto, 9 mesecev
Protest upokojencev: stiske realne, zahteve malo manj
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,80
64
V sredo so se v Ljubljani po enem mesecu znova zbrali upokojenci, ki so želeli opozoriti na svoje stiske. Podali so tudi svoje zahteve, na primer zvišanje pokojnin za 20 odstotkov, dodatne pokojninske prejemke, redno usklajevanje z inflacijo in še nekatere druge. Zahteve so populistične in nerealne, menijo na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kjer ocenjujejo, da bi upoštevanje vseh zahtev iniciative pomenilo zvišanje izdatkov iz pokojninske blagajne za dve milijardi evrov. V tem okviru bi se dvignil tudi delež sredstev iz dodatne obveznosti iz državnega proračuna, posledica pa bi bila nevzdržnost obstoječega sistema. Kaj glede sporočil iniciative menita analitika Frane Adam in Andraž Zorko?
Sociolog in politični analitik Frane Adam (na fotografiji skrajno desno)
Na vprašanje, ali je pri zadnjih protestih upokojencev, ki so se v sredo in že prej 1. februarja zbrali v Ljubljani, v ozadju realna stiska ljudi ali politika, sociolog in politični analitik Frane Adam odgovarja, da oboje. Poudarja, da so upokojenci družbena skupina, ki so bili že prej dobro organizirani. V parlamentu so imeli tudi svojo stranko DeSUS.
"Gmotni položaj upokojencev ima vlogo pri protestih. Polovica upokojencev ima pokojnine, ki so manjše od minimalne plače," poudarja Adam in dodaja, da med upokojenci obstaja tudi neka frustracija, češ da niso vzeti v ozir, ko vlada povečuje plače drugim družbenim skupinam.
Po Adamovem mnenju slovenska vlada dela hitro in improvizira ter pri tem povzroča nesorazmerja, to pa povzroča dodatno jezo. Protesti se bodo še nadaljevali, napoveduje.
Na vprašanje, ali lahko protesti (ne samo upokojenski, ampak tudi drugih družbenih oziroma poklicnih skupin, kot so npr. gasilci) škodijo vladi, Adam odgovarja, da je to odvisno od tega, kako močni bodo ti protesti, kako bodo razpršeni, koliko časa bodo še trajali, kdo vse se jih bo udeleževal, tj. katere družbene oziroma poklicne skupine se jih bodo udeleževale. "Težko je natančno vedeti, kaj se bo v zvezi s protesti zgodilo v prihodnosti. Vsaka vlada teži k umiritvi strasti. Končni rezultat pa bo viden čez nekaj mesecev."
Adam še opozarja, da Slovenija ni nobena posebnost, stavke in protesti so tudi drugod po svetu. Intenzivne stavke so med drugim v Nemčiji. Stavkajoči in protestniki po Evropi zahtevajo višje plače že zaradi inflacije. Dodatna težava je, da so države po Evropi zadolžene in imajo proračunske primanjkljaje. "Državne finance so v slabem položaju skoraj povsod, ne samo pri nas." "Bodo vlade popuščale zahtevam protestnikov in stavkajočim?" se sprašuje Adam in dodaja: "Težko je prerokovati, kaj se bo zgodilo."
Na vprašanje, ali lahko zadnji protesti upokojencev – te vodi nekdanji tržiški župan in nekdanji poslanec SDS Pavle Rupar – vodijo do ustanovitve nove stranke upokojencev, Adam odgovarja, da potencial za to je, tudi pripravljenost ljudi je prisotna. "Mogoče je, da bodo s protesti še naprej testirali položaj. Če se bo število protestnikov ohranjalo, bo ustanovitev nove upokojenske stranke mogoča, če pa se ne bo ohranjalo, bo to težko storiti," pojasnjuje. Ob tem poudarja, da je pri morebitni ustanovitvi stranke veliko odvisno tudi od tega, ali so se ljudje pripravljeni resno angažirati za strankarsko delo, ne samo prihajati na občasne proteste.
Andraž Zorko, direktor družbe za javnomnenjske in trženjske raziskave Valicon.
Težave upokojencev so vsekakor realne, saj desettisoči živijo pod pragom revščine. "Ne vem pa, koliko je bilo takšnih na teh dveh shodih. Običajno je tako, da resnično revni svojo stisko skrivajo," pravi Andraž Zorko, direktor družbe za javnomnenjske in trženjske raziskave.
"Shod iniciative Glas upokojencev vidim kot dogodek politične in ne socialne narave. Zadnji se namreč navadno zgodijo spontano, ta pa je bil vsekakor organiziran," pojasnjuje Zorko.
Na vprašanje, ali vidi stične točke med iniciativo Pavla Ruparja in drugimi organizacijami ter pobudami, ki pokrivajo upokojensko problematiko, odgovarja: "Vsaka od teh deluje v svojem krogu. Pri upokojencih še zdaleč ne gre za homogeno celoto ljudi z identičnimi težavami, saj jih je v Sloveniji ne nazadnje več kot 600 tisoč. In seveda ima vsaka politična opcija svoj upokojenski vrtiček."
Zorko se ne strinja z organizatorji shoda, da ozadje protestov ni politično motivirano. Kot zatrjuje Rupar, za iniciativo ne stoji SDS, katere dolgoletni član in poslanec je bil. "Vsak shod je političen dogodek, je pa že iz ikonografije dogodka očitno, da za njim stoji SDS, vihrale so zastave, spominjal je na druge podobne, ki jih je organizirala ta stranka," je dejal Zorko.
Na shodu so predstavili zahteve, ki so – vsaj s finančnega vidika – verjetno težko dosegljive. "Z njimi so naperjeni proti obstoječi oblasti, pri čemer pa zanikajo povezavo s katerokoli politično opcijo. To je povsem razumljivo, kajti to, kar danes očitajo vladi, in zahteve, ki jih naslavljajo nanjo, lahko postanejo zaveza oziroma obljuba, s katero se bo morala spoprijeti vsaka naslednja vlada."
64