"Proračuni le delno skladni s fiskalnimi pravili"

Kot je na današnji novinarski konferenci, ki je bila za marca ustanovljeni fiskalni svet prva do zdaj, v Ljubljani opozoril njegov predsednik Davorin Kračun, gospodarska rast ne zagotovi samodejno tudi fiskalnega ravnovesja. Fiskalni svet zasleduje strukturno ravnovesje, v katerem niso všteti enkratni in konjunkturni vplivi ter ki je na dolgi rok vzdržno, je poudaril.

"Fiskalno ravnovesje, ki bi samo izenačilo prihodke z odhodki proračuna, ni dovolj. Potrebujemo strukturno ravnovesje, ki bo upoštevalo tudi tiste težave, ki jih Slovenija doslej še ni uspešno naslovila," je dejal Kračun in ob tem navedel problematiko staranja prebivalstva.

Slovenija bi morala po njegovih besedah letos in v prihodnjih dveh letih dosegati povprečni letni strukturni napor v višini najmanj 0,6 odstotne točke BDP. Z izpolnjevanjem takšnega napora v prihodnjih dveh letih bi morali ustrezen strukturni presežek v višini najmanj 0,25 odstotka BDP doseči že leta 2019.

Večina napora za leto 2018 dosežena na račun zniževanja obresti

Če bi leto 2018 obravnavali izolirano, je tak strukturni napor v proračunskih dokumentih po Kračunovih besedah zagotovljen, čeprav komajda. Opozoril je, da je večina napora za leto 2018 dosežena na račun zniževanja obresti, na kar pa dolgoročno ni mogoče računati.

"Večina napora za leto 2018 je dosežena na račun zniževanja obresti, na kar pa dolgoročno ni mogoče računati," pravi Kračun. Foto: Daniel Novakovič/STA

Kljub temu proračun za leto 2018 ocenjujejo kot ustrezen, kar velja tudi za izdatkovno pravilo in zniževanje javnega dolga. Strukturni napor za leto 2017 ni zadosten, za leto 2019 po trenutnih podatkih prav tako ne.

Javni dolg se znižuje

Javni dolg, merjeno z deležem dolga v BDP, se po Kračunovih besedah uspešno znižuje. "Če v prihodnjih letih pričakujemo nominalni presežek proračuna, bo to tudi pospešilo zniževanje obremenitve BDP z javnim dolgom," je pojasnil.

Po besedah članice fiskalnega sveta Alenke Jerkič se bo pri tako začrtani javnofinančni politiki, ki le delno upošteva le najširše okvire veljavnih pravil, dolg ob spremembi začasno ugodnih zunanjih okoliščin vrnil na trenutne ali celo nevzdržne ravni, saj ni ustreznega trajnega izboljšanja javnofinančnega položaja.

Opozorila je tudi, da je rast letošnjih izdatkov brez vpliva znižanja obresti šestodstotna, pri čemer so se močno znižali izdatki, povezanih s črpanjem evropskih sredstev. "Javnofinančna politika je tako v letih 2018 in 2019 zastavljena preveč ekspanzivno ter ne zagotavlja trajnega izboljšanja položaja," je poudarila.

Oceno bi morali podajati vsaj dvakrat letno

Član sveta Tomaž Perše je dodal, da bi moral svet po njihovem mnenju oceno podajati vsaj dvakrat letno, in sicer po pripravi proračunskih dokumentov in ob pripravi programa stabilnosti.

Kračun je še dejal, da so pričakovanja in "apetiti interesnih skupin" visoki, zato v fiskalnem svetu upajo, da bo njihovo poročilo pripomoglo k uspešnejšemu kljubovanju pritiskom, s katerimi se spoprijemajo odločevalci.