"Prodali so me kot kravo, zdaj pa z menoj ravnajo kot s psom"

Povod za okroglo mizo, izvedli so jo na Mestni občini Ljubljana, je bila raziskava Inštituta RS za socialno varstvo o prisilnih porokah v Sloveniji. Prisilne poroke so prepoznane kot ena od oblik trgovanja z ljudmi, kamor spadajo še prisilna prostitucija, novodobno suženjstvo delavcev, trgovanje z organi. Kljub razmahu tega pojava pa gre še vedno za občutljivo in skrito tematiko, opozarja Sandi Čurin, nacionalni koordinator medresorske delovne skupine za boj proti trgovini z ljudmi. Gre za prepleteno obliko odnosov sodobne družbe, vse oblike pa se manifestirajo, dodaja Čurin, skozi pojem izkoriščanja.

Suženjstvo po dvesto letih znova oživelo "Suženjstvo se po dvesto letih znova pojavlja," opozarja Čurin in dodaja, da so prisilne poroke mladoletnih Rominj pogosto krinka za pokritje dolgov, ki se skrivajo za, kot velja v javnosti, "romsko kulturo, običaji, tradicijo".

"Otroci so tudi z ustavo posebej varovana kategorija, zato zelo žalosti, da se kot trgovci pojavljajo starši," še meni Čurin, ki opozarja, da je ne glede na zgoraj našteto takšno ravnanje nedopustno in kaznivo.

Dilema, kako definirati prisilno poroko Tamara Narat z inštituta za socialno varstvo je pojasnila, da so imeli pri raziskavi dilemo, kako definirati besedo prisilno. "Ključna pri tem je svobodna volja, a to je težko ugotoviti, kadar ne gre za fizično, temveč bolj subtilno, psihično nasilje," je pojasnila in dodala, da je v poroko prisiljena oseba, mlajša od 18 let, ki je v zakonsko zvezo stopila s kakršno koli obliko prisile oziroma ne da bi si moža izbrala sama.

O številu tovrstnih prisilnih porok ne morejo govoriti, saj gre tudi za zunajzakonske zveze, precej Romov, ki se v Sloveniji sicer delijo na štiri skupine, pa se zaradi stigme v lokalnih okoljih ne opredeljuje za Rome.

"V poroko Rominje prisilijo neugodne ekonomske razmere, zato nekatera dekleta komaj čakajo, da odidejo od doma. Poleg tega pri Romih že spolni odnos pomeni poroko, veliko vlogo v tako patriarhalni družbeni ureditvi pa ima tudi dota neveste," ugotavlja Naratova. "Če bi se namreč želele ločiti, bi morala družina ženinu vrniti dvakratni znesek dote, poleg tega je pri Romih ločitev velika sramota," še pojasnjuje.

Pri Romih že spolni odnos pomeni poroko Otroške poroke so mednarodna težava, opozarja sociologinja Darja Zaviršek: "Svet Evrope je že leta 2009 zelo jasno definiral, da so poroke otrok v vsakem primeru prisilne, saj ta poroka vpliva na identiteto žrtve. Te imajo otroke zelo mlade, nehajo se izobraževati, s tem se zmanjšuje možnost izhoda iz revščine. Njihovo življenje se s poroko začne in konča."

Zgrožena je, da je Skupnost centrov CSD šele leta 2013 organizirala prvi posvet o romski problematiki, začeli pa so ga s stavkom, da so Romi ljudstvo, ki je prišlo iz Indije.

Za naše otroke velja konvencija o otrokovih pravicah, pri romskih otrocih gre za kulturo "Romi so na našem ozemlju že nekaj stoletij, vsaj 24 let so slovenski državljani, mi pa o njih govorimo, kot da živimo v paralelnih svetovih, in te poroke pripisujemo romski kulturi," opozarja Zavirškova.

V tej formuli CSD najdejo opravičilo, da jim ni treba nič storiti, saj otroke delijo na naše in njihove. "Za naše otroke velja konvencija o otrokovih pravicah, za romske pa kultura, tradicija, kot da je to nekaj zaledenelega in se ne spreminja," poudarja Zavirškova in dodaja, da tako Rome delamo drugačne. Po njenem mnenju bi morale inštitucije, kot so CSD, šole, zdravstvo, sporočati pristojnemu ministrstvu, če opazijo primere, da na primer deklica opusti šolanje ali pa rodi mladoletna.

Pomembno je, da oseba ve, da gre za zlorabo Mateja Štirn, ki se ukvarja z nasiljem nad otroki, je prepričana, da so posledice prisilnih porok za deklice hude, saj gre pri prisili za zlorabo moči.

Za otroka oziroma mladostnika je zelo pomembnih šest gradnikov, brez katerih je načeto zdravje takšnega otroka. Tako mora mlad človek imeti možnost odločanja; mora imeti podporno okolje oziroma socialno mrežo tako vrstnikov kot odraslih; biti mora ljubljen; mora imeti možnost izzivov, preizkušenj; možnost razvijanja zaupanja in občutek varnosti.

"Posledice so celovite. Če teh gradnikov ni, takšen otrok posledice občuti vse življenje, čeprav formule, kako se to odraža na posamezniku, ni," pravi Štirnova in dodaja, da je zato pomembno, da mladi vedo, da gre za zlorabo, da se lahko komu zaupajo, da lahko iz tega tudi izstopijo.

Pri vseh sosedih prisilne poroke mladoletnih oseb kaznivo dejanje Tožilec Jože Levašič ugotavlja, da so prisilne poroke v vseh sosednjih državah, tudi na Hrvaškem, kaznivo dejanje, pri nas pa tovrstne kazenske opredelitve še nimamo.

Haris Tahirović iz Društva Romski informacijski in znanstveno-raziskovalni center Anglunipe Ljubljana je povedal, da pri porokah mladoletnih otrok ne gre vedno za prodajo. "Če jaz kot stric na primer prispevam tisoč evrov, ne gre za prodajo, temveč pomoč družini, da lahko organizira poroko, da bo lahko nevesta bolje živela," pravi.

Katjuša Popović: Prisila in prisila "Ne želimo posploševati. Dejstvo je, da prisilne poroke so, a se ne dogajajo v vseh romskih skupnostih. Dejstvo je tudi, da niso vse delavke CSD glede tega nevedne, premike opazimo tudi pri tožilstvu, policiji," je povedala Popovičeva iz Društva Ključ, ki že sedem let opozarja na to težavo. A treba se je zavedati, da prisila v socialnem smislu pomeni nekaj drugega kot v kazenskem, dodaja.

"Žrtve morajo vedeti, da lahko dolgoročno pričakujejo pomoč države, da se bodo lahko umaknile na varno. V kazenskem postopku pa je veliko odvisno prav od žrtve. Mlada Makedonka je na sodišču pričala osem ur, ko je sodniku pojasnjevala, da so jo prodali kot kravo in po poroki v Sloveniji z njo ravnali kot s psom," je sklenila Popovičeva.