Petek, 27. 10. 2023, 22.17
1 leto, 1 mesec
Prizor, ki bo v nedeljo zmedel marsikoga
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,02
Ura na pečici se v nasprotju z urami na z internetom povezanih napravah, ki med zimskim in poletnim časov preklopijo samodejno, praviloma ne zna sinhronizirati sama. Razlika med prikazano uro na zaslonu pametnega telefona in uro na pečici ali štedilniku je za marsikoga, ki je pozabil, kaj počnemo vsako zadnjo nedeljo v oktobru, pogosto prvi opomnik prehoda na zimski ali poletni čas.
Nedelja, 29. oktober, bo za marsikoga tradicionalni vsakoletni dan iskanja navodil za nastavitev ure na pečici, saj prehajamo na zimski čas. Ob 3. uri zjutraj se bodo urini kazalci namreč pomaknili za eno uro nazaj. To pomeni, da bomo lahko spali eno uro dlje, a se bo eno uro prej tudi začelo temniti. Na poletni čas bomo znova prešli 31. marca prihodnje leto.
V Sloveniji uro na zimski čas vsako zadnjo nedeljo v oktobru in na poletni čas vsako zadnjo nedeljo v marcu prestavljamo od leta 2006. Razliko med zimskim in poletnim časom smo sicer poznali že prej, urine kazalce namreč vrtimo od leta 1983, ko smo prvič vstopili v poletni čas.
V EU ureditev poletnega časa velja od leta 1980, uvedli pa so ga, da bi prihranili energijo. Članice EU so razvrščene v tri različne časovne pasove. Za Irsko in Portugalsko velja zahodnoevropski čas, srednjeevropski čas velja za 17 članic Unije, tudi Slovenijo, vzhodnoevropski čas pa za Bolgarijo, Ciper, Estonijo, Finsko, Grčijo, Latvijo, Litvo in Romunijo.
Poletni čas poleg večine držav Evrope upoštevajo še v večjem delu Severne Amerike, Oceanije, Nove Zelandije in v nekaterih južnih avstralskih državah, medtem ko ga v večjem delu Azije, Afrike in Južne Amerike ne več. Po zadnjih podatkih urine kazalce tako prestavljajo v 71 državah sveta, je bila pa ta številka v preteklosti kar dvakrat večja.
Razlikovanje med poletnim in zimskim časom temelji na več kot sto let stari znanstveni predpostavki, da je s premikanjem ure bolje izkoriščena naravna svetloba (in dnevna toplota), posledično pa s tem prihranimo energijo.
Kritiki te tradicije že dlje časa opozarjajo, da so koristi prestavljanja ure zdaj v resnici minimalne in da sodobna tehnologija ter spremenjen življenjski slog omogočata bolj učinkovite ter smiselne rešitve za varčevanje z energijo.
Med domnevnimi prednostmi prehajanja med poletnim in zimskim časom za podaljševanje dneva so pogosto naštete tudi manjša verjetnost prometnih nesreč (tudi trkov s pešci) in izboljšana varnost pred morebitnimi ropi ali fizičnimi napadi. Med glavnimi kritikami vrtenja kazalcev se medtem največkrat omenjajo motnje spanja in posledični negativni vpliv na zdravje ter produktivnost, pa tudi zastarelost pristopa.
Večina Evropejcev, tudi Slovencev, ne bi več vrtela kazalcev
Leta 2018 je po predlogu Bruslja na ravni EU potekalo javno posvetovanje o prehajanju med poletnim in zimskim časom, v katerem je sodelovalo skoraj pet milijonov državljanov EU. Kar 84 odstotkov jih je podprlo ukinitev prestavljanja ure. V Sloveniji je bil delež 80-odstoten.
Evropska komisija je nato leta 2019 predlagala, da bi vrtenje urinih kazalcev ukinili že z letom 2021, države članice pa bi se same odločile, ali želijo uveljaviti poletni ali zimski čas. Kot so takrat pojasnili na ministrstvu za infrastrukturo, bi v Sloveniji obveljal zimski čas, pa čeprav so Slovenci med javnim posvetovanjem večjo naklonjenost izkazali poletnemu času.
Evropsko združenje za raziskave spanja (EBRS) je Evropski komisiji poslalo pismo, v katerem poziva k sprejetju stalnega zimskega časa, saj naj bi stalni zimski čas izboljšal spanec in imel posledično blagodejen učinek na splošno zdravje ljudi.
Nič od tega se še ni zgodilo, saj se je predlog o ukinitvi prestavljanja ure zataknil na Svetu EU, ki nadaljevanje procesa za sprejetje predloga Evropske komisije pogojuje z oceno učinka ukinitve na ravni EU, ki pa je Komisija še ni pripravila.
To pomeni, da bomo v Evropski uniji uro morali prestaviti še večkrat – v uradnem listu EU je namreč objavljen razpored poletnega časa do leta 2026.
