Privatizacijska vloga Klemenčiča in Vesela PR-trik?

Po tem, ko so se v torek koalicijske stranke kljub prvotnim pomislekom SD uskladile o privatizaciji 15 državnih podjetij, smo izvedeli, da bosta preglednost postopka nadzirala tudi Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) in računsko sodišče.

Vodja poslancev največje vladne stranke PS Jani Möderndorfer je namreč dejal, da so se na predlog SD odločili, da bodo k sodelovanju povabili KPK in računsko sodišče. Zadnje naj bi ves čas spremljalo, kako se bo prodaja izvrševala.

Zato smo omenjeni nadzorni instituciji vprašali, ali namero koalicijskih strank ocenjujeta kot hvalevredno potezo ali pa morda kot PR-trik. Zanimalo nas je tudi, kakšne formalne in neformalne pristojnosti bi lahko imeli v privatizacijskem procesu.

Računsko sodišče nima pooblastil? Z računskega sodišča, ki ga od 1. junija vodi Tomaž Vesel, so nam odgovorili takole: "Računsko sodišče z novo vlogo pri izvajanju postopkov prodaje podjetij, ki jih navajate, uradno še ni bilo seznanjeno ali povabljeno k sodelovanju pri oblikovanju stališča do teh vprašanj. Računsko sodišče postopke revidiranja privatizacije običajno izvaja kot ex-post revizije. Poleg tega pa drugih, manj formalnih možnosti, razen priprave odgovorov na javnofinančna vprašanja, kot to določa zakon, računsko sodišče nima."

So KPK dali posebno nadzorno vlogo? Tudi na KPK-ju so za svojo "posebno nadzorno vlogo" v procesu privatizacije, kot so razumeli namero koalicijskih strank, izvedeli iz medijev, zato jo težko komentirajo. Poudarjajo pa, da je treba v postopku privatizacije zagotoviti preglednost, odgovornost in mehanizme za omejevanje tveganj nasprotja interesov in korupcije.

Klemenčič bi sodeloval, če vlada misli resno "Komisija je pri tem pripravljena proaktivno sodelovati in odločitev pozdravljamo pod pogojem, da je koalicija oziroma vlada s tem mislila resno in da se bomo v najkrajšem času pogovorili ter sprejeli konkretne ukrepe," so zapisali v komisiji Gorana Klemenčiča.