Janez Janša
Četrtek, 3. 3. 2022, 20.00
2 leti, 8 mesecev
Predvolilno: KPK Janši očita navzkrižje interesov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,81
17
Z vladnim imenovanjem Francija Matoza za neizvršenega direktorja DUTB se je Janez Janša, ker se kot premier ni izločil, znašel v nasprotju interesov, je pred dobrim tednom odločila Komisija za preprečevanje korupcije, ki jo vodi Robert Šumi. Postopek o navzkrižju interesov je KPK začel "na podlagi lastne pobude". Komisija je torej tožnik in tisti, ki je presojal. Premier se lahko čez ugotovitve še pritoži. KPK je že pred tem zadnja leta sprejel nekaj nenavadnih odločitev. Kršitev integritete so na primer očitali Francu Kanglerju, ker je sodeloval pri oblikovanju zahteve državnega sveta, da naj parlament preišče zlorabe oblasti v njegovem primeru, ko je bil ob svetniški mandat. Da je bila to kršitev ustave, je ugotovilo tudi ustavno sodišče. Svetnikom se ni prepovedano braniti pred šikaniranji. KPK pa ni našel dokumentacije, s katero naj bi Tomažu Veselu dovolili dodatno delo za 200 tisoč evrov na leto za Fifo ob vodenju računskega sodišča. V tistem primeru so pozneje sporočili, da je bilo po njihovem mnenju vse čisto.
Franci Matoz, ki je v večjem številu pravnih postopkov odvetnik tako Janeza Janše kot stranke SDS, je z imenovanjem za neizvršenega direktorja DUTB pridobil tako materialno kot nematerialno korist, je menil KPK, ta očita celo, da je Matoz dobival plačilo, ki je običajno za opravljanje dela.
Po mnenju komisije se je zaradi tega imenovanja Janez Janša znašel "v okoliščinah, ki pomenijo dejansko nasprotje interesov, pri tem pa ni storil vsega, da se temu nasprotju interesov izogne".
KPK meni, da bi se Janša moral kot premier izločiti pri glasovanju na vladi o imenovanju Matoza oziroma bi moral o svojih obstoječih odnosih z Matozom obvestiti preostale člane vlade in počakati na njihovo odločitev. "Glasovanje za osebo, s katero ima uradna oseba poslovni stik, spada med najbolj tipične okoliščine nasprotja interesov," so zapisali pri KPK.
KPK tudi Kanglerju očital nasprotje interesov
Pred skoraj dvema letoma je komisija podobno kot zdaj odločila, da je Franc Kangler deloval v nasprotju interesov, ko je kot državni svetnik, torej izvoljeni politik, sodeloval pri odreditvi parlamentarne preiskave zlorab oblasti v pravosodju, katere del je bil, da mu državni svet, kot je ugotovilo ustavno sodišče, z zlorabo oblasti ni potrdil svetniškega mandata, pozneje pa so mu po sodbi mariborskega sodišča na sedem mesecev zapora svetniški mandat odvzeli. Sodba je bila pozneje razveljavljena, mandat ni bil vrnjen. Je bil pa Kangler po teh zapletih ponovno izvoljen. Razveljavljenih je bilo tudi skoraj 30 drugih kazenskih postopkov proti Kanglerju. Odločitev KPK je bila škandalozna, ker niso pojasnili, zakaj izvoljeni politik ne bi smel sodelovati pri zahtevi parlamentarne preiskave proti zlorabi politične in sodne oblasti, ki se je zgodila njemu samemu.
KPK in dodatni zaslužki Vesela
Veliko pozornost je KPK pritegnil tudi, ko je sporočil, da ni našel nobenih komunikacij med svojim predsednikom in predsednikom računskega sodišča Tomažem Veselom o tem, kako naj bi mu dovolili dodatno delo za Fifo za 200 tisoč evrov dodatnega zaslužka ob plači na leto. Da je pridobil dovoljenje, je zatrdil Vesel sam, pozneje pa nikoli ni pokazal dokumentov o tem. Domnevno so se tudi pri njem izgubili.
Pri Veselu je KPK pozneje, ker ni ugotovil kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), postopek o ugotavljanju nezdružljivosti funkcij ustavil. Zaradi zaznanih korupcijskih tveganj in pomanjkljivosti zakonodaje v tem in preteklih postopkih, ki jih je vodila, pa bo komisija "pristojnim organom podala pobudo za ustreznejšo ureditev zakonodaje", so takrat zapisali na spletni strani.
17