Predstavniki sodstva kritični do pobude za spremembo ustave: To je gnilo jajce

Poslanka SD Meira Hot je dejala, da se v DZ zavedajo, da morajo biti posegi v ustavo premišljeni, a se hkrati tudi družba hitro spreminja, zato mora imeti možnost ustavnih sprememb. Najdlje v postopku je po njenih besedah pobuda za prenos imenovanja sodnikov z DZ na predsednika republike, ki bi ga opravila na predlog sodnega sveta. Ob tem pobuda predlaga tudi večanje števila članov sodnega sveta z 11 na 15 in prenos pristojnosti za imenovanje zunanjih članov sodnega sveta, torej teh, ki jih iz svojih vrst ne volijo sodniki, s predsednika republike na DZ.

Poskus nadzora sodstva

Podpredsednica vrhovnega sodišča Nina Betetto je ostro kritizirala predlog ustavne komisije DZ, ki v paketu prenosa imenovanja sodnikov na predsednika republike predlaga tudi spremembo 131. člena ustave, ki ureja sestavo sodnega svet. To je imenovala za "gnilo jajce" in to razume kot poskus nadzora sodstva.

Na tej točki se po opozorilu Betettove odpira še vprašanje, kako prisiliti opozicijo in pozicijo, da bosta glede imenovanja teh članov tvorno sodelovali pri doseganju dvotretjinske večine. Kot mehanizem zoper takšno blokado je predlagala svet modrecev, ki bi ga sestavljali predstavniki sodstva, odvetnikov, varuha človekovih pravic in drugi ter bi bil ob blokadi DZ pristojen imenovati nesodne člane sodnega sveta.

Spreminjanje ustave s političnim kompromisom

Tudi predsednik sodnega sveta Vladimir Horvat je opozoril, da se ustavo na tej točki znova spreminja s političnim kompromisom. To je za sodni svet nesprejemljivo, je bil jasen. Predlog ustavne komisije, da naj DZ z dvotretjinsko večino navzočih poslancev voli člane sodnega sveta, "vodi v izrazito politizacijo postopka, v katerem bo imenovanje članov zgolj predmet usklajevanja med političnimi strankami," je bil kritičen. Horvat meni, da bi bilo bolje, da zunanje člane sodnega sveta še naprej imenuje predsednik republike kot najbolj demokratično legitimen organ.

Kritiziral pa je tudi predlagano razširitev števila članov sodnega sveta z 11 na 15 članov, kar bo ošibilo operativnost tega organa, saj da bodo razprave daljše, ob tem pa bo v njih težje doseči soglasje. Nezanemarljivo je tudi, da bo potrebno povečanje finančnih sredstev za delovanje tega organa, večja pa bo tudi potreba po prostorih in krepitvi strokovne službe, je dodal Horvat.

"Pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni," je bila slikovita tudi predsednica Slovenskega sodniškega društva Vesna Bergant Rakočević. Pridružila se je kritikam, ki sta jih podala Betettova in Horvat glede zmanjševanja operativnosti tega organa, saj da je za njegove odločitve potrebna dvotretjinska večina, in imenovanja zunanjih članov. "Bojimo se, da bo to postalo neka trgovina med voljenimi predstavniki ljudstva," pa je dejala glede predloga imenovanja nesodnih članov.

Zalar: Prvič slišim te kritike

Predsednik strokovne skupine DZ za pripravo sprememb ustave na področju imenovanja sodnikov Aleš Zalar je glede teh kritik dejal, da jih sliši prvič, saj predstavniki sodniškega društva, vrhovnega sodišča in sodnega sveta temu niso nasprotovali v dveh krogih posvetovanj.

Glede širitve števila članov sodnega sveta je dejal, da je ta skladna z obsegom slovenskega sodstva. Slovenija je namreč po številu sodnikov na število prebivalcev druga v EU. Sodni svet ima ob tem že zdaj zelo širok nabor pristojnosti, zato je neučinkovit, kar sam priznava v svojih letnih poročilih, je nadaljeval Zalar.

Po predlogu ustavnih sprememb pa se mu pristojnosti še večajo, ob tem pa bi predsednik republike odločitve sodnega sveta le formaliziral in jim dal demokratično legitimnost. Velikost sodnega sveta je pomembna tudi z vidika legitimnosti tega organa, je prepričan Zalar.

Predlogu nasprotuje le SDS

Predlagane spremembe predvidevajo, da sodnikov na predlog sodnega sveta ne bi več volil v DZ, ampak bi jih imenoval predsednik republike. Sodni svet, ki bi o predlogih za imenovanje sodnikov odločal z dvotretjinsko večino glasov vseh članov, bi namesto sedanjih 11 imel 15 članov. Sedem članov bi izvolil DZ z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev izmed univerzitetnih profesorjev prava, odvetnikov in drugih uveljavljenih pravnikov, osem pa sodniki iz svojih vrst. Člani sodnega sveta bi bili izvoljeni za šest let in ne bi mogli biti ponovno voljeni. Predsednika pa bi izvolili med svojimi člani za dobo treh let. Sodni svet bi urejal poseben zakon.

Predlogu nasprotujejo le v poslanski skupini SDS, druge poslanske skupine in vlada ga podpirajo.

Novice Sodniki postavili rok: če ne bo višjih plač, sledijo priprave na stavko