Nedelja, 11. 5. 2025, 4.00
15 ur, 57 minut
Predsednica si želi več pooblastil, javnost pa to zavrača
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,60
Po mnenju predsednice bi bilo bolje, če bi kandidate za funkcije v celoti predlagala bodisi parlamentarna oblast bodisi predsednik republike, vendar pa glede neustavnosti sedanjega položaja ne v politiki kot tudi ne v pravni stroki ni enotnega stališča.
Predsednica Nataša Pirc Musar je pred kratkim izrazila željo, da bi imela na posameznih področjih več pooblastil. Kot je še navedla, ima slovenski predsednik republike najmanj pooblastil v celotni Evropi. Vendar pa ima funkcija po mnenju večine ravno prav pristojnosti, je pokazala Delova anketa. Dobra tretjina vprašanih meni, da jih ima premalo, le dobrim 11 odstotkom anketirancev pa se zdi, da jih ima preveč. Vprašani so najbolj naklonjeni temu, da bi se predsednik pred razglasitvijo zakonov lahko posvetoval z ustavnim sodiščem, najmanj pa temu, da bi lahko sam imenoval funkcionarje na najvišje položaje, še kažejo podatki.
Pirc Musar je kot argument za svoje pomisleke navedla, da sedanji sistem ni v redu. Po ustavi je namreč določeno, da predsednik države imenuje najvišje državne funkcionarje, kadar je to določeno z zakonom. Razen v zakonu o preprečevanju korupcije in integriteti pa je v drugih zapisano, da predsednik republike predlaga kandidate v imenovanje. Predlagalne funkcije pa v ustavi ni navedene.
Po mnenju predsednice bi bilo bolje, če bi kandidate za funkcije v celoti predlagala bodisi parlamentarna oblast bodisi predsednik republike, vendar pa glede neustavnosti sedanjega položaja ne v politiki kot tudi ne v pravni stroki ni enotnega stališča. Vsekakor pa v sedanjem mandatu ni pričakovati sprememb ne na zakonski ne na ustavni ravni, kjer je za spremembe potrebnih najmanj 60 poslanskih glasov.
V luči nepredlaganja kandidata za guvernerja Banke Slovenije in varuha človekovih pravic se odpira vprašanje izpolnjevanja predsedniških zadolžitev, saj je predsednica dolžna podajati predloge državnemu zboru. Glede doslej predlaganih kandidatov s koalicijo nikakor ne najdejo konsenza.
Ustavnih sprememb še ni na vidiku
Na mizi je tudi predlog za začetek ustavnih sprememb glede imenovanja vlade. Po predlogu bi v postopku imenovanja vlade potrjevanje ministrov na predlog predsednika vlade prenesli z DZ-ja na predsednika republike, ki bi imel pri tem predvsem protokolarno vlogo.
Prav tako naj se v tem mandatu stranke ne bi nameravale lotiti uvedbe ustavnega veta, ki ga močno zagovarja Pirc Musar, podpira pa ga 73 odstotkov vprašanih v navedeni anketi. Ustavni veto bi njej oziroma njenim naslednikom omogočil, da se, preden se zakon pošlje v razglasitev v uradni list, preveri njegovo ustavnost. Druga možnost pa je uvedba navadnega veta po zgledu državnega sveta, pri čemer bi predsednik republike moral svojo odločitev strokovno obrazložiti.
Najbolj so bili anketiranci naklonjeni temu, da bi imel predsednik pred razglasitvijo zakonov možnost posvetovanja z ustavnim sodiščem, tako meni 73 odstotkov vprašanih. Temu ni naklonjenih 16 odstotkov vprašanih, 11 odstotkov pa o tem nima mnenja.
Možnosti, da bi predsednik na predlog sodnega sveta lahko imenoval redne sodnike, je naklonjenih 46 odstotkov vprašanih, 36 odstotkov jih temu ni naklonjenih, 18 odstotkov vprašanih pa je odgovorilo z ne vem.
Da bi predsednik republike na predlog predsednika vlade lahko imenoval ministrsko ekipo je naklonjenih 43 odstotkov vprašanih, prav toliko pa jih temu ni naklonjenih. Da ne vedo, je odgovorilo 14 odstotkov vprašanih.
Naj se predsedniku republike povečajo pristojnosti na področju vojske meni 36 odstotkov vprašanih, 51 odstotkov jih temu nasprotuje, 13 odstotkov pa o tem nima mnenja.
Najbolj so vprašani nasprotovali možnosti, da bi predsednik lahko na najvišje položaje, kot so varuh človekovih pravic, informacijski pooblaščenec, guverner Banke Slovenije in ustavni sodnik, sam imenoval funkcionarje, in sicer 52 odstotkov vprašanih. Temu je naklonjenih 35 odstotkov vprašanih, 13 odstotkov o tem nima mnenja.
Večina oziroma 51 odstotkov vprašanih tudi ni naklonjena temu, da bi predsedniku republike, ki je tudi vrhovni poveljnik obrambnih sil, povečali pristojnosti na področju vojske. Dobra tretjina vprašanih to sicer podpira.
