"Predpisi so novi, mentaliteta in ljudje pa so ostali isti"

Na dnevnem redu redne seje državnega zbora sta ta teden tudi predloga sprememb zakona o sodiščih in zakona o sodniški službi, ki so ju pripravili na pravosodnem ministrstvu. Minister Senko Pličanič je prepričan, da lahko ravno z novimi rešitvami v omenjenih zakonih sodstvo pri svojem delu in spopadanju z zaostanki postane učinkovitejše.

Eden od ukrepov vlade za povečanje učinkovitosti sodišč je tudi pred kratkim sklenjena zaveza javnosti. V tej se je sodna veja s podpisom zavezala k skrajšanju trajanja postopkov, k normiranemu zmanjševanju števila nerešenih zadev (tri odstotke na leto) ter k reševanju zadev v zapisanih rokih. Zaveza na strani vlade na drugi strani vsebuje zagotovitev finančnih sredstev, namenjenih za projekte e-pravosodja, gradnjo nove sodne stavbe v Ljubljani in delno obuditev projekta Lukenda, kar med drugim pomeni tudi zaposlitev dodatnega sodnega osebja, ne pa tudi povečanja števila sodnikov.

EU: Slovenija prvakinja po številu sodnikov na prebivalca Število teh naj bi se z zdajšnjih 983 oziroma 47,7 sodnika na sto tisoč prebivalcev prihodnje leto zmanjšalo na 927 oziroma 45 sodnikov na sto tisoč prebivalcev. Po številu sodnikov na prebivalca je sicer Slovenija v samem vrhu evropskih držav. Po podatkih, ki jih je lani objavila Evropska komisija za učinkovitost sodstva pri Svetu Evrope (CEPEJ), je bilo leta 2010 v Sloveniji 49,9 sodnika na sto tisoč prebivalcev, kar je največ med državami članicami EU-ja. Omenjena številka je 2,3-kratnik izmerjenega povprečja med 48 v raziskavi zajetimi evropskimi državami; to je 21,6 sodnika na sto tisoč prebivalcev.

Za primerjavo raziskava ugotavlja, da je v Italiji 11 sodnikov na sto tisoč prebivalcev, v Avstriji 17,8, v Nemčiji pa 24,3 sodnika. Prava "pritlikavka" po številu sodnikov na prebivalca je sicer Irska, kjer so leta 2010 na sto tisoč prebivalcev beležili 3,2 sodnika, medtem ko je bil absolutni rekorder po številčnosti Monako, kjer bi sto tisoč prebivalcem (če bi jih kneževina imela toliko) sodilo 100,3 sodnika.

Slovenija po stopnji zaupanja v neodvisnost sodstva na 20. mestu v EU-ju Sicer pa je raziskava med drugim izmerila tudi stopnjo zaupanja v neodvisnost sodstva pri prebivalcih držav EU-ja. V vrh sedemindvajseterice so se uvrstile Finska, Nizozemska, Irska, Nemčija in Švedska, vse omenjene države po tem kriteriju spadajo tudi v svetovni vrh. Avstrija je na 11. mestu, medtem ko je Slovenija glede na to, koliko njeni prebivalci verjamejo v neodvisnost sodstva, pristala na 20. mestu med državami članicami Unije, mesto za Italijo, so zapisali v Bruslju.

Bukve smo prevzeli, miselnost je ostala enaka "Po spremembi družbenega sistema smo v slovenskem sodstvu prevzeli samo pisne, 'bukvalne' dele, drugega pa ne. Sodni sistem je ostal enak, kot smo ga imeli prej. Tako personalno kot organizacijsko in institucionalno," o razlogih za dvom državljanov o neodvisnosti sodstva pri nas razmišlja odvetnik Andrej Pitako iz Kopra, ki je bil dolga leta pravnik v Nemčiji.

"Na sodiščih imamo še vedno iste ljudi, kot so bili prej. To je gotovo eden od razlogov za nezaupanje v neodvisnost sodstva, saj ljudje na sodiščih še vedno videvajo iste sodnike, kot so jih v preteklosti," pravi Pitako.

V Nemčiji se je po padcu zidu spremenila tudi miselnost Drugačen je primer Nemčije, kjer je po združitvi vzhodnega in zahodnega dela pod enotno zastavo prenovo doživelo tudi nemško pravosodje, ugotavlja Pitako. "Zgodila se je menjava velikega števila dotedanjih vzhodnonemških sodnikov z neodvisnimi. Sodniki, ki so bili do tedaj na vrhovnih položajih v stranki ali so bili sicer člani strank, pa se tudi sami niso več prijavili za opravljanje sodniške funkcije," odvetnik, širši javnosti znan tudi kot zagovornik staršev tragično umrlega Bora Nekrepa v postopku zoper zdravnico Zlato Kanič, razmišlja o razlogih, zakaj je v očeh svojih državljanov Nemčija visoko na lestvici zaupanja v neodvisnost sodstva.

Nemški strokovnjak pri nas ni mogel opraviti svojega dela "Ne gre za to, da so pri nas ljudje slabi, bistvo je v tem, da se mentaliteta pri nas ni spremenila. Prevzeli smo kodifikacije tistih evropskih držav, s katerimi smo si bili že v preteklosti blizu, v glavah pa se ni nič spremenilo," je kritičen Pitako in kot primer za svoje stališče navede delovni obisk uslužbenca nemškega zveznega ministrstva v Sloveniji pred leti, ki je pri nas namesto na sodelovanje naletel na zid.

"Ko je pred leti k nam prišel gospod Doukakis, ki se je spoznal na organizacijo sodstva, da bi pomagal pri koordinaciji, da bi naši sodniki odšli v Nemčijo in videli, kako tam obravnavajo zadeve, je bil deležen nesodelovanja sodišč in filtriranja informacij, dobil je občutek, da ga vsi jemljejo kot nepotrebnega, in ni mogel napraviti tistega, kar je želel. Mnenje tedanjega predsednika vrhovnega sodišča Testena je bilo nekako v smeri, češ kaj bo nas on učil, saj smo mi že prej imeli sodišča."

Sodišč imamo preveč, je prepričan Pitako Pitaku se zdi velika težava tudi, da druge veje oblasti pri nas ne spoštujejo sodnih odločb, v zvezi s sodstvom pa je sam zelo kritičen do števila sodišč, ki je, pravi, preveliko. "Kakšnih dvajset okrajnih sodišč imamo pri nas po mojem mnenju samo zaradi zapuščinskih oddelkov. Te naloge bi lahko opravljal notariat. Ko je Edmund Stoiber postal ministrski predsednik bavarske vlade, je po nekaj letih ukinil 32 okrajnih sodišč. Ljudje so to pozdravili, saj je šlo le za vprašanje denarja, stroškov."

Kaj pomeni sojenje v imenu ljudstva? Postopki so v Nemčiji relativno hitri, a tudi tam, recimo v nekaterih zapuščinskih zadevah, se lahko precej zavlečejo, na vprašanje, kako bi primerjal potek postopkov v Nemčiji in pri nas, odgovarja Pitako. "A v Nemčiji vendarle poskušajo sodišča odločati v imenu ljudstva, to pomeni, da če ljudstvo zahteva hitro odločitev, jo bo tudi dobilo. Ljudstvo je tisto, ki podeli oblast," razloži Pitako, ki kot odvetnik še vedno zastopa stranke tudi v nemških sodnih dvoranah.