Sreda, 30. 9. 2020, 20.22
4 leta, 1 mesec
Predlog novele zakona o tujcih v obravnavo v DZ
Vlada je danes za obravnavo v DZ pripravila predlog novele zakona o tujcih. Prinaša nekatere rešitve v primeru, če bi v državo vstopilo zelo veliko nezakonitih migrantov, ki bi hkrati izrazili namero, da zaprosijo za mednarodno zaščito.
Vlada je predlog pripravila po tem, ko je ustavno sodišče na pobudo nekdanje varuhinje človekovih pravic Vlaste Nussdorfer razveljavilo določbo iz leta 2017 sprejete novele zakona o tujcih. Ta je predvidevala, da bi lahko DZ ob zaostrenih migracijskih razmerah z absolutno večino sprožil poseben ukrep omejevanja vstopa tujcev v državo, s čimer bi bila onemogočena individualna obravnava tujcev v času zaostrenih migracijskih razmer.
Če bi v državo vstopilo zelo veliko nezakonitih migrantov z namero po prošnji za mednarodno zaščito, bi se lahko zgodilo, da državni organi ne bi več mogli v celoti izvajati svojih obveznosti. To bi vplivalo tudi na delovanje drugih sistemov in podsistemov. Poleg tega bi takšna situacija neposredno vplivala na javno varnost in varnostne razmere na posameznem območju ali več območjih, posledično lahko v celotni državi, so sporočili z vlade.
Policija bi lahko namero tujca za vložitev prošnje pod nekaterimi pogoji zavrgla
Ob oceni, da so takšne razmere nastale, se ministrstvu za notranje zadeve nalaga, da vladi predlaga sprejetje odločitve o vodenju in upravljanju kompleksne krize. V okviru vodenja in upravljanja kompleksne krize lahko vlada predlaga DZ sprejetje ukrepa, s katerim se v kompleksni krizi začasno prilagodi izvajanje zakona o mednarodni zaščiti na določenem območju. Na podlagi odločitve DZ bi policija namero tujca za vložitev prošnje za mednarodno zaščito pod nekaterimi pogoji zavrgla. Predlagana rešitev po navedbah vlade upošteva odločbo ustavnega sodišča.
S predlogom se omejujejo dokazila, s katerimi lahko tujec, ki zaprosi za izdajo dovoljenja za prebivanje, izkaže zadostna sredstva za preživljanje v času prebivanja v Sloveniji. Iz nabora so izvzeta povračila stroškov v zvezi z delom. Pri preverjanju pogoja zadostnih sredstev za preživljanje v postopku podaljšanja oziroma izdaje dovoljenja za prebivanje pa se na novo uvaja sistem avtomatičnega periodičnega preverjanja sredstev s strani upravnih enot.
Znanje slovenskega jezika kot pogoj za stalno prebivanje
Uvaja se pogoj znanja slovenskega jezika na osnovni ravni kot pogoj za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje, ki se izda na podlagi petletnega neprekinjenega zakonitega prebivanja tujca v Sloveniji. Prav tako se uvaja pogoj znanja slovenskega jezika na vstopni ravni, ki se za polnoletne družinske člane zahteva za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine.
Jasneje se določa nezakonito prebivanje tujcev v državi. Iz dvofazne ureditve izdajanja aktov oziroma nalaganja obveznosti nezakonito prebivajočim tujcem za prostovoljni odhod se prehaja v enofazni sistem. Tako bo policija neposredno izvrševala odločbe upravnih organov, če tujec ne bo sledil njihovemu izreku.
Poleg tega se ureja enotno ravnanje glede rokov za prostovoljni odhod in obdobij prepovedi vstopa. S predlogom se upoštevajo priporočila Evropske komisije, prav tako pa se priznavajo odločbe o vrnitvi, ki jih izdajo druge države članice EU.
Olajšal bi vstop tistim, ki prihajajo v EU zaradi opravljanja raziskovalnega dela in študija
Nadalje se zagotavlja izvrševanje sporazuma o izstopu Združenega kraljestva iz EU in Evropske skupnosti za atomsko energijo v delu, ki ureja pravice v zvezi s prebivanjem oz. z nadaljnjim prebivanjem in izdajo dokumentov za prebivanje državljanom Združenega kraljestva in njihovim družinskim članom, ki bodo zakonito prebivali v Sloveniji ob poteku prehodnega obdobja 31. decembra in nameravajo v Sloveniji še naprej prebivati tudi po poteku prehodnega obdobja.
Predlog ne nazadnje prenaša v nacionalni red evropsko direktivo o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namene raziskovanja, študija, opravljanja pripravništva, prostovoljskega dela, programov izmenjave učencev ali izobraževalnih projektov in dela varušk "au pair". Temeljni cilj je olajšati vstop tistim državljanom tretjih držav, ki prihajajo na območje EU zaradi opravljanja raziskovalnega dela in študija.
Policija Bosne in Hercegovine je danes zaprla migrantski center Bira v središču Bihaća. Večino migrantov so premestili v center v kraju Lipa, ki je od Bihaća oddaljen približno 20 kilometrov. Oblasti Unsko-sanskega kantona so sporočile, da je premestitev potekala brez težav. Nekateri so se odpravili proti meji s Hrvaško.
"Od nocoj v sprejemnem centru Bira ni nobenega migranta več," je sporočil notranji minister Unsko-sanskega kantona Nermin Kljajić. Pojasnil je, da je premestitev minila brez težav.
Okoli 80 mladoletnikov so iz centra v Bihaću premestili v novi center v naselju Borići, več sto odraslih pa v center v kraju Lipa. Nekateri so pot nadaljevali proti meji s Hrvaško, nekateri pa so odšli v Sarajevo.
Odločitev o zaprtju Bire, v kateri je v zadnjih dveh letih ves čas živelo nekaj več kot 1000 migrantov, je v začetku tedna sprejela kantonalna vlada. Zdaj načrtujejo še zaprtje migrantskega centra Miral v Veliki Kladuši.
V državi je trenutno več kot 7000 nezakonitih migrantov. Predsedujoči svetu ministrov BiH Zoran Tegeltija je danes opozoril, da tega problema ne bo lahko rešiti, predvsem dokler v državi ne sprejmejo enotne politike. "Brez enotnega stališča bo problem migrantov v BiH vse večji," je poudaril.
6