Pred protestom kmetov razburjenje zaradi obiskov policistov

Predstavniki organizacij s področja kmetijstva so v torek sporočili, da so opustili pogajanja z vlado, saj ta ne izpolnjuje njihovih pričakovanj. V torek bodo zato v Ljubljani pripravili nov protestni shod, stavkovne aktivnosti pa bodo nato po potrebi še zaostrovali.

Po spletu pa je nato v minulem tednu zakrožila objava enega od kmetov, ki je zapisal, da ga je med delom na kmetiji obiskala policija in vprašala, ali se namerava udeležiti kmečkega protesta v Ljubljani. Policiste je po njegovih besedah zanimalo še, kdo vse se bo protesta udeležil.

Na informacijo so se že v petek odzvali v zunajparlamentarni stranki SLS, kjer so pozvali, da se kmetom omogoči nemoteno izvedbo protesta. Predsednik SLS Marko Balažic je v izjavi pred DZ dejal, da take obiske dojemajo kot nepotreben pritisk pred protesti, ki daje vtis zastraševanja.

"Vsi imajo pravico do protesta. Ob vseh neumnostih, ki se nam trenutno obetajo na področju kmetijstva in samooskrbe s hrano, je treba kmete pri njihovem protestu podpreti," je poudaril, zgroženost nad dogajanjem pa je v izjavi izrazil tudi evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP). Foto: Ana Kovač

Na dogajanje so se odzvali tudi v Inštitutu 8. marec in v Pravni mreži za varstvo demokracije. V Inštitut 8. marec so na Twitterju zapisali, da so bili prepričani, da so tovrstne policijske prakse stvar prejšnje vlade, "vendar smo se očitno motili". Kot so dodali, so pritiski policije nedopustni, "ne glede na barvo oblasti, ne glede na vsebino protesta".

V Pravni mreži za varstvo demokracije pa so prav tako na Twitterju zapisali, da je policija spregledala, da "njeno ravnanje ne vzbuja zaupanja, ampak nasprotno, deluje zastraševalno, zato predstavlja nesorazmeren poseg v pravico do mirnega zbiranja". Policija po njihovem obvestila o mirnem zbiranju lahko pridobi tudi na druge načine, na primer s spremljanjem medijev, socialnih omrežij ali v pogovoru z morebitnimi organizatorji.

Policija je v zvezi s tem objavila sporočilo za javnost, v katerem so navedli, da je zbiranje obvestil običajna oblika policijskega dela, s katero ne ustrahujejo nikogar, prav tako pa da tudi ne posegajo v ustavne pravice posameznika do udeležbe na shodih.

"Policija zaradi nalog varovanja življenja in premoženja ljudi ter ostalih nalog policije, skladno z zakonom o nalogah in pooblastilih policije (34. člen), glede posamičnih dogodkov, ki bi lahko vplivali na varnost, zbira obvestila od oseb, ki bi lahko dale koristne podatke za uspešno izvajanje policijskih nalog," so navedli.

To po navedbah policije velja tudi v primeru shodov, kjer poleg tega, da sodeluje z organizatorjem, pred shodi ali drugimi podobnimi dogodki zbere obvestila, da lahko na podlagi informacij načrtuje svoje naloge in se ustrezno pripravi, da lahko zagotavlja varnost ljudi v največji možni meri. "Vzpostavitev stikov v takšnih primerih izvajamo tudi v okviru v skupnost usmerjenega policijskega dela s pričakovanji, da v sodelovanju s prebivalci zagotavljamo ustrezne varnostne storitve," so še dodali.