DZ po zahtevi ustavnih sodnikov že popravil zakon o nalezljivih boleznih

Gre za pooblastilo vladi, da v primeru določene nalezljive bolezni prepove oz. omeji gibanje in zbiranje ljudi. Ob obravnavi sprememb zakona je bilo iz opozicije slišati kritike, da to še vedno ostaja preširoko. Novela po navedbah vlade uresničuje ustavno odločbo iz maja, po kateri so nekateri deli zakona neustavni.

Tako se je razpletlo glasovanje o noveli zakona o nalezljivih boleznih: 

Novela zakona sprejeta, v opoziciji kritični

Novela občutno zoži polje proste presoje vlade pri sprejemanju morebitnih omejitvenih ukrepov. Vladi denimo nalaga, da mora pridobiti strokovno oceno, uvaja merila in kazalnike, ki se upoštevajo pri pripravi te ocene in v fazi odločanja o sprejemanju posameznih ukrepov. Določa pa tudi vsebino ter časovne in prostorske omejitve posameznih ukrepov.

Pravna ureditev naj bi bila po pričakovanjih vlade uporabna tako ob pojavu že znanih nalezljivih bolezni kot tudi ob pojavu do zdaj neznanih in strokovno še neraziskanih nalezljivih bolezni.

Novela omogoča prekrškovnim organom, pristojnim za vodenje prekrškovnih postopkov zaradi kršitve ukrepov iz dela 39. člena zakona, da prekrškovne postopke, ki so bili začeti do 3. junija, a še niso bili pravnomočno končani, ustavi.

Dopolnila iz vrst dela opozicije, s katerimi bi denimo vladi zmanjšali možnost za prosto presojo, niso bila sprejeta.

Koalicijski poslanci so v torek v razpravi o predlogu novele poudarjali pomen pripravljenega besedila. Aleksander Reberšek iz NSi je najprej pojasnil, da predlog ne obravnava cepljenja proti covid-19 ali celo obveznega cepljenja proti tej bolezni, kar se je razširilo v javnosti. Čudil se je, kdo širi te dezinformacije in dodatno straši državljane, že sicer prestrašene zaradi same epidemije.

V času izrednih razmer, kar čas med epidemijo covid-19 nesporno je, bi morala do ukrepov veljati velika stopnja strpnosti in razumevanja, pa je bil prepričan Dušan Verbič iz SMC. V takšnih razmerah po njegovih besedah "ne moremo dati vseh pravic na prvo mesto".

A je poslanka LMŠ Tina Heferle ugovarjala. "Ni problem v tem, da se v času epidemije neke človekove pravice omejujejo. Pač pa je problem v prekomernem, neutemeljenem in nesorazmernem omejevanju teh človekovih pravic zaradi tega, ker si vlada želi vzpostaviti arbitrarno oblast," je poudarila. Če bo predlog sprejet, bodo v LMŠ izkoristili vsa pravna sredstva, ki so na voljo, da se novela ne bo uveljavila, pa je napovedala danes pred glasovanjem o predlogu.

Vlada bo lahko že na podlagi suma, da je nekdo okužen, posameznike in skupine izolirala, je v torek izpostavila tudi Violeta Tomić iz Levice. Predlog je po njeni oceni grob poseg v temeljne človekove pravice, kljub temu pa se sprejema po hitrem postopku in brez širše razprave. Novela je škodljiva in nedopustna, je prepričana.

Z njo se je strinjala poslanka SD Meira Hot. "Če smo bili morda na začetku ob nastopu novega ministra za zdravje še nekoliko optimistični, da bo upošteval Hipokratovo prisego ter načela etike in morale, nam je s tem zakonom absolutno jasno, da ni tako in da je kvečjemu nasprotno," je ugotovila.

Težko je napovedati, kakšna epidemija in kakšna bolezen nas bosta še doleteli v prihodnosti, pa je opomnila Mojca Škrinjar iz SDS. Ukrepi so namreč po njenih besedah vedno odgovor na značilnosti epidemije. "Če si nismo znali pred leti predstavljati, kako huda stvar nas bo doletela, kako bi lahko tudi v prihodnje predvideli točne ukrepe za nekaj, česar sploh še ne poznamo?" je vprašala Škrinjarjeva.

DZ sprejel zakon o nujnih ukrepih na področju zdravstva

DZ je s 47 glasovi za in 25 proti so potrdil tudi zakon o nujnih ukrepih v zdravstvu, ki med drugim prinaša finančno spodbudo za specializante družinske medicine. Opozicijskim strankam pa so z dopolnilom uspelo spremeniti način izvedbe razpisa za skrajševanje čakalnih dob, tako da bodo najprej zapolnili zmogljivosti izvajalcev v javni zdravstveni mreži.

Ukrepi iz zakona, ki ga je vlada v parlamentarni postopek poslala po nujnem postopku, so sicer ocenjeni v višini 66,6 milijona evrov. Sredstva bodo zagotovili iz proračunske rezerve oz. finančnih načrtov ministrstev ter rezervacij dopolnilnih zdravstvenih zavarovalnic.

Iz sredstev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja bi se tako pretežno financiralo podaljšanje razpisa za izboljševanje dostopnosti do zdravstvenih storitev nacionalnega razpisa, na katerega bi se lahko enakovredno prijavili vsi z ustreznimi pogoji.

V Levici so v taki rešitvi videli možnost privatizacije javnega zdravstva, zato so to določbo želeli črtati z dopolnilom. Uspešnejši na današnji seji DZ pa so bili v LMŠ, SD in SAB, saj je bil s 45 glasovi za in 44 proti sprejet njihov predlog načina izvedbe razpisa po t. i. kaskadnem sistemu. To pomeni, da bi z razpisom najprej zapolnili vse proste kapacitete v javnih zdravstvenih zavodih, nato pri koncesionarjih, nato pa še pri preostalih, ki izpolnjujejo ustrezne pogoje.

V opozicijskih strankah pa niso uspeli s črtanjem določbe, ki Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije daje podlago za prenos neopravljenih programov z javnih zdravstvenih domov tudi na zasebnike brez koncesije.

Zakon, ki ga je vlada v parlament poslala po nujnem postopku, sicer prinaša še črtanje pogoja, da morajo imeti odgovorni nosilci zdravstvene dejavnosti tudi tri oz. pet let delovnih izkušenj po pridobitvi zdravniške licence. Kot so opozarjali v koaliciji, je bila ta sprememba nujna, saj bi sicer v več javnih zdravstvenih zavodih brez zdravnika ostalo ogromno ljudi.

Novi zakon daje tudi podlago, da lahko ministrstvo za zdravje nameni sredstva za štipendije na področju zdravstva. Naslavlja tudi zadnja leta upadajoče zanimanje za specializacijo družinske medicine in uvaja finančno spodbudo v višini 20 odstotkov urne postavke osnovne plače specializanta družinske medicine. Do njega so upravičeni zdravniki, ki so se na specializacijo prijavili v letih 2021 in 2022. Prinaša tudi financiranje dodatnih specializacij klinične psihologije.

Poleg ukrepov na področju zdravstva pa vladno besedilo predlaga še dodatke v času razglašene epidemije za ravnatelje, pa tudi za župane, podžupane, direktorje občinskih uprav in načelnike upravnih enot. Zakonski predlog daje tudi podlago za podaljšanje ukrepa nadomestila plač delavcem zaradi odrejene karantene na domu ali nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile od 1. julija do 31. decembra.

Novice Odločeno je: dobili bomo nove bone