Pravi dom, kjer starejši niso nikoli osamljeni #video

Video: Planet TV

V neokrnjeni naravi, daleč od mestnega vrveža, na približno tisoč metrih nadmorske višine živi prav posebna družina. Trenutno skupaj biva pet žensk in moški, stari pa so od 60 do 80 let. Najemnina zanaša 300 evrov, skupaj s stanovalci si porazdelite le še stroške hrane. Pogoj je, da lahko skrbite zase, so poročali v oddaji Dan.

"Moj dom je zdaj tu"

Helena Simoniti, ki je bila več kot 40 let zaposlena kot pediatrinja, prihaja iz Kranja. "Videli smo na televiziji, sestra me je pripeljala sem, in ko sem to videla še sama, sem si rekla, tukaj bom," pravi Simonitijeva, ki je v prvo gospodinjsko skupnost za starejše v Sloveniji prišla pred dobrim mesecem. 

"Najprej sem prodala stanovanje. Zdaj sem se odločila, da pri 80 res ne morem imeti ne vrta ne hiše, in prodala sem še hišo. Nimam svojega doma, moj dom je zdaj tu."

Še vedno ji je tako všeč kot prvi dan

Helena Zalokar, nekdaj ravnateljica novomeške gimnazije, ki je tukaj eno leto, pove, da je s sabo prinesla le nekaj njej ljubih predmetov, saj če želiš priti sem, na dom ne smeš biti pretirano navezan. Tu ji je še vedno tako všeč kot prvi dan.

"To so tisti spomini in album s kakšnih potovanj z vnuki. Pretežno sem sem prišla tudi zaradi klime. Eno je to, da je človek doma sam, ampak jaz sem vročino v Črnomlju izredno težko prenašala. Rekla sem si, da imam dovolj. Prebrala sem oglas, prišla pogledat, se odločila, da grem, in zdaj sem tu," pravi Zalokarjeva.

V hiši živi tudi Polonca Kimovec iz Repenj pri Vodicah, ki nam je najprej pokazala svoje rože. Krasijo vso hišo in so njena skrb. Tu je eno leto. "Rože imam povsod. Nekaj jih je od doma, nekaj pa sem jih vzgojila tu," je z veseljem povedala Kimovčeva.

Starostne omejitve ni, pogoj je le, da lahko skrbite zase. Foto: Planet TV

Soba s kopalnico in balkonom, restavracijska kuhinja, zimski vrt ...

Vsak izmed njih je dobil svojo sobo s kopalnico in balkonom. Vse drugo, kar spada zraven, je v souporabi. Stopnice iz sob vodijo do velike jedilnice in dnevnega prostora, imajo tudi zimski vrt.

Ponosni so tudi na pravo restavracijsko kuhinjo, kjer so nekoč hrano za turiste pripravljali profesionalni kuharji, saj je bila hiša najprej penzion. "Imamo 11 kuhalnih površin, tako da bi lahko, če bi se kdaj sprli in ne bi poenotili svojih želja, skuhal vsak zase," se pošali Zalokarjeva, ki še pripomni, da se kdaj nesporazumi pojavijo le zaradi hrane, a se hitro uskladijo.

"Vsi se usedemo, naredimo jedilnik za en teden, ugotovimo, kaj imamo na zalogi, kaj nam manjka. Vsako sredo gremo v trgovino, kupimo hrano za ves teden, potem pa kuhamo enkrat eden, drugič drugi," pravi Zalokarjeva.

Za zajtrk in večerjo vsak poskrbi sam, druga hišna opravila si vedno porazdelijo.

V hiši je bil nekdaj penzion, zato je stanovalcem za pripravo hrane na voljo prava restavracijska kuhinja. Foto: Planet TV

Tu niso nikoli osamljeni

Preostali čas namenijo različnim aktivnostim, ki jih veselijo, tu niso nikoli osamljeni, a če si kdaj zaželijo miru, se lahko umaknejo v svojo sobo. "Večinoma sedimo in klepetamo, pijemo kavo, kadilci kadimo in to je to," pravi Zalokarjeva.

"Kakšen tip človeka je pravi za sem? Samostojen, prilagodljiv, komunikativen, ne tak, ki misli, da ima v vsem prav, tak, ki se je pripravljen prilagajati," je povedala Zalokarjeva.

In čeprav je na voljo enajst sob s kopalnico, lastnik ne bo oddal vseh. Sprejeli bodo le še dva, saj bi se drugače težje uskladili. Starostne omejitve ni, pogoj je le, da lahko skrbite zase.

Starejših vedno več, mest v domovih premalo

Video: Planet TV

Po zadnjih podatkih v Sloveniji živi 390.426 ljudi, ki so stari nad 65 let. Od tega je 58 odstotkov žensk in 42 odstotkov moških. Delež starejših prebivalcev Slovenije predstavlja 19,1 odstotka vseh. Starejših nad 65 let, ki bivajo v domovih za starejše občane, je štiri odstotke.

Po statističnih podatkih se kaže vedno večji trend staranja populacije, mest v domovih za starejše je preprosto premalo, čakalne vrste so dolge in tudi želja vsakega je, da bi čim dlje živel doma in kakovostno. Da se to lahko doseže, je treba narediti kar nekaj stvari. Predvsem je treba biti aktiven na vseh področjih, fizično in kognitivno, treba je primerno jesti, imeti prilagojen dom in podobno. Zelo pomembna je tudi socialna vključenost," je povedal poznavalec starejše populacije Miha Kranjc iz družbe DEOS, kjer pripravljajo poseben projekt Cross Care, s katerim želijo starejšemu prebivalstvu omogočiti, da čim dlje biva v domačem okolju.

Pri delu s starejšimi je treba izhajati iz njihovih potreb

Tudi poklic socialni gerontolog bi lahko bil poklic prihodnosti. Starejših bo vedno več, starostna doba se povečuje, pravi Miha Kranjc iz družbe DEOS. "Strokovnjakov na področju dela s starejšimi ni nikoli preveč," je dodal. Foto: Planet TV Cross Care je mednarodni projekt, ki ga sofinancira tudi Evropska unija. "Pri njem sodelujemo skupaj s slovenskimi in italijanskimi partnerji, podpirata pa ga tudi ministrstvo za delo in ministrstvo za zdravje, kar služi dolgoročnim učinkom. Poleg petih domov družbe DEOS bo sodeloval tudi Obalni dom upokojencev Koper, ključna nit projekta pa je prav to, da bo starejšim omogočeno daljše in bolj kakovostno bivanje v domačem okolju," je povedal Kranjc.

Kot je povedal, je program narejen tako, da izhaja iz potreb starejših. "Prav prek potreb uporabnika, prek ocene stanja in njihovih želja sestavimo program aktivnosti. Gre za fizioterapijo, delovno terapijo, projekt Aktiven dan in podobno. Program je že v teku. Testna faza za celostno oskrbo starejših se bo začela 1. junija 2018 in traja šest mesecev, vanjo bo vključenih 60 starejših v Sloveniji. Šest mesecev jim bodo popolnoma brezplačno na voljo storitve v skupni vrednosti 300 evrov mesečno in na podlagi tega bomo postavili tudi temelje za naprej," je v studiu oddaje Dan. še pojasnil Kranjc.