Četrtek, 5. 12. 2019, 12.04
4 leta, 11 mesecev
Pozor, v Škofji Loki razsajajo ošpice
Na območju zdravstvenega doma Škofja Loka so opazili povečano število bolnikov z ošpicami. Paciente zato opozarjajo, naj ne vstopajo v zdravstveni dom, če pri sebi opazijo določene bolezenske znake. V škofjeloškem podjetju Knauf Insulation so pozneje potrdili, da je v preteklih tednih zbolelo nekaj njihovih zaposlenih. Z NIJZ so v povezavi s konkretnim primerom sporočili, da je za ošpicami zbolelo šest ljudi z območja Ljubljane in Gorenjske.
"Vse osebe z vročino in izpuščajem, prehladnimi znaki ali vnetjem očesnih veznic naj ne vstopajo v stavbo zdravstvenega doma, ampak pokličejo svojega izbranega zdravnika," z obvestilom na vhodnih vratih opozarjajo v škofjeloškem zdravstvenem domu.
Knauf Insulation: Zbolelo je nekaj naših zaposlenih
Pacientom svetujejo, da naj v teh primerih ne vstopajo v čakalnico nujne medicinske pomoči, ampak naj se pogovorijo po telefonu. Kot so ob tem zapisali v zdravstvenem domu, je ukrep nujen za zagotovitev pogojev za obravnavo preostalih bolnikov, saj je ob vstopu bolnika z ošpicami v stavbo to treba zapreti in zračiti vsaj dve uri.
V škofjeloškem podjetju Knauf Insulation so pozneje za STA potrdili, da je v preteklih tednih zbolelo nekaj njihovih zaposlenih, več informacij pa zaradi varovanja osebnih podatkov niso mogli podati. Kot so še pojasnili v podjetju, primer izbruha ošpic spremlja, vodi in nadzira Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ).
Po stiku z bolnikom zbolelo še pet odraslih
Z NIJZ so sporočili, da so sredi novembra zabeležili iz Belgije vnesen primer ošpic pri odraslem. Z bolnikom je bilo v obdobju kužnosti v stiku večje število ljudi, prav ti so bili pozneje obravnavani. Z znaki ošpic je zbolelo še pet odraslih oseb. Ob tem so na NIJZ pojasnili, da so štirje ljudje, ki so v novembru zboleli zaradi ošpic, iz ljubljanske regije, dva pa iz kranjske.
Inkubacija oziroma čas od okužbe do prvih znakov bolezni pri ošpicah traja približno deset dni, lahko pa tudi od sedem do 18 dni. Zadnji oboleli, ki se je okužil od osebe, ki je ošpice prinesla v državo, je na primer zbolel 29. novembra. Primere bolnikov, ki so se okužili zatem, lahko pričakujemo nekje do sredine decembra, so pojasnili na NIJZ.
Novembra obravnavali sedem primerov okužb z ošpicami
Konec novembra so odkrili še en primer ošpic, ki pa ni epidemiološko povezan z drugimi primeri. Kje se je bolnik, ki ni bil v tujini, okužil, še ni znano. Kot so pojasnili na NIJZ, so tudi stike tega primera identificirali in obravnavali, sekundarni primeri bi se lahko pojavili v prvi polovici decembra. Epidemiologi so identificirali in obravnavali vse, ki so bili v stikih z obolelimi. Tako so tudi dobili navodila, kako ukrepati, če se pri njih pojavijo za ošpice značilni bolezenski znaki, poroča STA.
S testom lahko preverite odpornost proti ošpicam
Vsakdo, ki proti ošpicam ni zaščiten, tvega, da bo v stiku z virusom zbolel. Zato je pomembno, da poznamo svoj cepilni status in v skladu s tem ustrezno ukrepamo. Če o svoji zaščiti nismo prepričani, jo lahko preverimo s samoplačniškim laboratorijskim testom.
Testiranje je samoplačniško in ga je mogoče opraviti na inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo ljubljanske medicinske fakultete, zanj je treba odšteti dobrih 12 evrov, ter v ljubljanski, kranjski in mariborski izpostavi Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano. Cena testiranja v teh je okoli 21 evrov.
Cepljenje mladih do starosti 26 let krije obvezno zdravstveno zavarovanje, preostali pa lahko opravijo cepljenje po predhodnem dogovoru pri svojem izbranem zdravniku ali na območni enoti NIJZ. Cena je 21 evrov za en odmerek.
Med državami z največ obolelimi tudi sosednja Italija in Srbija
Ošpice so kljub izvajanju programov za eliminacijo v številnih predelih sveta še vedno pogosta bolezen, zlasti v Aziji, na območju Tihega oceana in v Afriki, pa tudi v Evropi. Italija, Romunija, Grčija in Francija so države EU z največ primeri ošpic leta 2018. Z velikim izbruhom te bolezni pa se letos spoprijemata tudi Srbija in Ukrajina.
V sosednji Avstriji so od začetka leta po poročanju STA zabeležili skoraj 150 primerov ošpic, od tega največ na Štajerskem. Tu so odkrili tudi zadnji primer suma ošpic. Otrok, ki bi bil lahko okužen, bi bolezen lahko prenesel tudi na 24 drugih otrok, s katerimi hodi v šolo.
V Sloveniji smo še vedno pod priporočljivo mejo
V evropski regiji je bila po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije in Unicefa lani dosežena 91-odstotna precepljenost z drugim odmerkom cepiva proti ošpicam, kar je rekordno.
Na NIJZ pravijo, da je dobrodošel znak, da vse večje število staršev izbira cepljenje kot najbolj varen način, da zaščitijo svoje otroke pred resnimi boleznimi, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem. V Sloveniji je precepljenost otrok proti ošpicam relativno visoka, vendar je v zadnjih letih pod priporočljivo mejo 95 odstotkov.
Z ošpicami v Evropi povezanih sto smrti
Eden od motivov za povečano precepljenost je ponovno pojavljanje ošpic v regiji in v globalnem merilu zadnji dve leti. V obdobju med januarjem 2018 in majem 2019 je 49 od 53 držav regije skupaj poročalo o več kot 160 tisoč primerih ošpic in več kot 100 primerih z ošpicami povezanih smrti. Velik porast primerov v primerjavi s prejšnjimi leti je opomnik, da gre za resno bolezen, ki je zelo nalezljiva in predstavlja zdravstveno tveganje za vse otroke in odrasle, ki so dovzetni za ošpice, ne glede na to, kje živijo.
Zakaj je bolezen znova izbruhnila?
Ponovni pojav ošpic v evropski regiji je posledica vse več za ošpice dovzetnih posameznikov v skupnostih in državah s prenizko precepljenostjo, pojasnjujejo na NIJZ. Ker so ošpice izjemno nalezljive, se bodo v regiji še naprej pojavljali izbruhi ošpic, dokler ne bodo doseženi pogoji za eliminacijo (odpravo) bolezni, to je 95-odstotna precepljenost v vsaki skupnosti in v vsaki državi.
18