Spotkast
Torek, 29. 4. 2025, 0.17
2 tedna
"Povračilne dobe investicij v sončne sisteme so danes nižje"
Kako obvladati izzive energetske oskrbe v gospodinjstvih? Na videz preprosto vprašanje, ponudba je široka, pa vendar je včasih težko dobiti preproste in jasne odgovore. V tokratnem energetsko obarvanem Spotkastu smo odgovore na vsa odprta vprašanja iskali skupaj z Nino Hojnik iz Združenja slovenske fotovoltaike in dr. Tadejem Smogavcem iz podjetja Enertec.
Samozadostnost ali samooskrba?
V preteklosti je bilo veliko govora o samooskrbi in samozadostnosti, a mnogokrat izraza nista bila uporabljena pravilno ali pa sta bila narobe razumljena. Medtem ko samooskrba pomeni, da ima nekdo zagotovljen lasten vir energije, pa samozadostnost pove, kolikšen delež energije si lahko posameznik zagotovi sam in kakšen delež energije mora kupiti na trgu, sta pojasnila sogovornika.
V času letnega netiranja (netmeteringa) je bila večina gospodinjstev, ki so se podala na pot izrabe sončne energije, samooskrbna in tudi samozadostna. Ob sončnem vremenu so ustvarjali viške sončne energije, jih oddajali v omrežje in nato pozneje, v času nižje proizvodnje, črpali iz omrežja.
Danes smo pri postavljanju sončnih elektrarn usmerjeni v čim večjo samozadostnost in s tem k porabi energije v trenutku, ko je ta proizvedena.
Lahko prilagajamo porabo, a to ne bo dovolj
Z vedno več manjšimi in večjimi sončnimi elektrarnami so viri električne energije danes vse bolj decentralizirani. Če temu dodamo vse večjo elektrifikacijo, ki obremenjuje elektroenergetski sistem, je očitno, da je prava pot v prihodnje le ena. Energijo je treba v čim večji meri porabljati tam, kjer nastaja, in takrat, ko je proizvedena, ali pa takrat, ko je omrežje kar najmanj obremenjeno.
Delovanja vseh energetskih porabnikov, še posebej večjih, kot so na primer toplotna črpalka, klimatska naprava ali električno vozilo, preprosto ni mogoče prilagajati glede na posamezne dele dneva. To še posebej velja za domove, v katerih je že bil storjen korak k elektrifikaciji, opozarja Smogavec.
Če za primer vzamemo kompleksen energetski sistem nekega gospodinjstva, v okviru katerega sta med porabniki vsaj dva večja porabnika, toplotna črpalka in električno vozilo, na drugi strani pa ima denimo to gospodinjstvo še sončno elektrarno in hranilnik električne energije, lahko hitro ugotovimo, da ga preprosto ne moremo ročno upravljati na način, ki bi bil gospodaren. Ne pozabimo še na komponento vremena, ki vse skupaj naredi še kompleksnejše.
Edini način za kar najbolj gospodarno upravljanje takšnega energetskega ekosistema, kot jih je po domovih Slovenije vse več, je vgradnja sistemov, ki zmorejo samodejno uravnavati proizvodnjo in porabo energije, je v Spotkastu povedal Smogavec.
Nino Hojnik, Združenje slovenske fotovoltaike
Ali bomo morali spreminjati tudi svoje navade?
Smogavec je na to vprašanje podal precej jasen odgovor: ne. To bi bilo nerealno, saj bi močno vplivalo na kakovost naših življenj. "Ne predstavljam si posameznika, ki bi ob prihodu domov odločitev o kuhanju kosila pogojeval z vremenom, močjo delovanja sončne elektrarne ali omrežninskim blokom."
Rešitev je v vgradnji sistemov pametnega upravljanja, ki lahko upravljajo celotno proizvodnjo in porabo električne energije namesto nas in to na način, ki ustvarja prihranke. Te ob pomoči baterijskega hranilnika omogočajo, da lahko uporabnik še naprej uporablja vse porabnike takrat, ko to želi, a na energetsko bistveno učinkovitejši način.
"Nimamo dinamičnih cestnin, imamo pa dinamične cene omrežnine"
Beseda omrežnina je v preteklem obdobju med ljudmi vzbujala veliko negativnih občutkov. To pravzaprav ni presenetljivo glede na to, da se je zgodila velika sprememba, ki je ljudem vzela nekaj, kar je bilo prej zanje samoumevno. A treba je iti v podrobnosti, saj šele te razkrijejo osnovno logiko, ki je dobra in vzdržna, je poudaril Smogavec.
Elektrika mora namreč vedno priti od proizvodnega vira do potrošnika. Tisti, ki potrebujejo več energije, morajo seveda za prenos te večje količine tudi več plačati. Temu je treba dodati še eno pomembno komponento: v obdobjih, ko je na trgu potreba po energiji večja, je ta prenos dražji, cenejši pa je takrat, ko je potreba po prenosu elektrike od vira do porabnika nižja.
Cilj teh sprememb je znižanje potreb po energiji v času, ko so te na trgu največje, in povečanje v obdobju, ko je na splošno manj potreb po elektriki. Z drugimi besedami: želja je, da se poraba iz obdobij, ko je največja in najbolj bremeni sistem, prenese v druge, manj obremenjene časovne bloke.
Poraba energije tam, kjer je ustvarjena
Prav z vidika obremenitve omrežja je danes vse pomembnejše, da se energija porablja tam, kjer je proizvedena. Če gredo viški v omrežje in se nato črpajo pozneje, potem se s tem ponovno bremeni omrežje.
V obdobju letnega netmeteringa je bilo vseeno, kdaj se energija ustvari in kdaj med letom se porabi. A s tem smo omrežje le še bolj bremenili, zato je potreben premik pri razumevanju, h kateremu nas spodbuja prav ta nov sistem obračunavanja omrežnine, poudarja Hojnik.
Baterijski hranilnik prinaša točno to, kar potrebujemo
Danes so baterijski hranilniki osrednja tema v energetiki. Njihova ključna vloga je, da shranijo energijo na energetskem viru takrat, ko je imamo preveč, ter omogočajo porabo te iste energije takrat, ko nam je na viru primanjkuje. Tako omrežja ne obremenjujemo z oddajo in prejemanjem energije. Z novim omrežninskim aktom nam takšno upravljanje proizvodnje in porabe omogoča tudi prihranke.
Danes je povračilna doba v sončno elektrarno še krajša
"Če bi danes šli na ulico in vprašali deset ljudi, ali se sončna elektrarna izplača, bi zagotovo večina odgovorila ne," pravi Smogavec. Kot je v Spotkastu izpostavila Hojnik, se danes potrošniki žal premalo zavedajo, da je prav zdaj najbolj optimalen čas za naložbo v sončno energijo. Deloma je k temu prispevala tudi zmeda, ki so jo prinesle spremembe na energetskem trgu, ki so tako kompleksne, da jih je težko razumeti.
Tadej Smogavec, podjetje Enertec.
Tudi zato so v Združenju slovenske fotovoltaike pripravili primerjavo različnih ponudb za 12 kilovatov (to je povprečno velika sončna elektrarna v Sloveniji) velike sončne elektrarne s hranilniki električne energije. Ključna ugotovitev analize je bila, da imajo vsi zelo ugodno povračilno dobo, s katero so danes potencialni novi investitorji še na boljšem. Povračilne dobe so se namreč, ko gre za povprečno velike sisteme, gibale od šest do največ osem let. So pa lahko povračilne dobe tudi krajše, odvisno od primera.
Hojnik poudarja, da gre tu za splet okoliščin, ki delujejo v prid novim investitorjem. Trenutno namreč država ponuja zelo ugodne subvencije, ob katerih pa so tudi osnovne cene ponudnikov za hibridni sistem danes nižje, kot so bile poprej.
Sončna elektrarna mora biti ustrezno velika
Lasten vir električne energije se vsekakor vedno izplača, pravi Smogavec. Elektrike vsako leto potrebujemo vedno več, vse gre namreč v smeri elektrifikacije. A kot pri vsaki naložbi je tudi pri sončni elektrarni treba imeti v mislih povračilno dobo.
Čeprav je bil v obdobju letnega netmeteringa trend postavljanja večjih elektrarn, predimenzioniranih glede na realno porabo, to vsekakor nikoli ni ekonomično. Takšna naložba ima namreč povračilno dobo, ki je lahko celo daljša od življenjske dobe sončne elektrarne. Da bi bila povračilna doba najkrajša, prihranki pa s tem največji, je treba pri načrtovanju sončne elektrarne natančno slediti dejanski porabi na objektu.
Kako izbrati ustreznega ponudnika, ponudbo?
Smogavec še poudarja, naj se kupci danes ob nakupu sončnega sistema nikar ne ukvarjajo z velikostjo sončne elektrarne in kapaciteto hranilnika, saj so trenutno izračuni zelo kompleksni. Pri izbiri ponudbe morajo biti pozorni le na to, koliko bo naložba stala, koliko bodo z njo prihranili in kakšna bo povračilna doba. A kako vedeti, da so predstavljeni izračuni točni?
Najbolj zanesljiv odgovor na to vprašanje je, pravi Smogavec, garancija ponudnika na izračun prihrankov. V podjetju Enertec na primer strankam z izdano garancijo zagotavljajo finančno odgovornost, če ne bodo dosegli izračunanih prihrankov. Hojnik dodaja, da so na trgu tudi druge oblike garancij za kupce, na primer dobropisi, ki investitorjem omogočajo večjo varnost.
"Življenjska doba sončne elektrarne je vedno daljša"
Življenjska doba sončnih elektrarn je trenutno med 25 in 30 leti, pravi Hojnik. To pa je zelo dobrodošlo, ko je govora o povračilni dobi. Smogavec je v Spotkastu povedal, da je smiselna vsaka naložba, katere povračilna doba je do deset let, še posebej če vemo, da bo sistem učinkovito deloval še nadaljnjih 15 ali 20 let, v katerih bomo lahko neovirano želi dobiček.
Lasten vir energije in dodatno še shranjena energija v hranilniku pa imata poleg ekonomskega učinka danes tudi učinek udobja in varnosti, kar je še posebej očitno v primeru izpada električne energije, pa naj gre zaradi del ali naravnih vplivov.
Za koga je sončna elektrarna najprimernejša rešitev?
Tu ni enoznačnega odgovora, je jasna Hojnik. Zagotovo lahko tukaj štejemo gospodinjstva, ki imajo več energetskih porabnikov ali večje energetske porabnike. Še posebej to velja danes, ko si vsi želimo nadzirati priključno moč in tudi s tem zmanjšati stroške.
Prav tu se je namreč po mnenju Smogavca pojavilo največje razočaranje lastnikov obstoječih sončnih elektrarn. Ti namreč niso prejeli dražjih položnic zato, ker bi morali plačati omrežnino ali energijo, pač pa zato, ker so morali plačati več za dogovorjeno priključno moč. Prav tu pa je tudi razlog, da se danes nekaterim lastnikom sončnih elektrarn, ki sicer delujejo po sistemu netmeteringa, vseeno izplača dograditi baterijski hranilnik, ki jim bo rezal konice in s tem nižal strošek obračunske moči.
Nikar ne pozabimo na ustrezno vzdrževanje sončne elektrarne
Ob koncu pogovora sta sogovornika izpostavila še, da je odločitev za sončno elektrarno in hranilnik le en, sicer prvi korak. A še pravočasno je treba začeti razmišljati tudi o kasnejšem nadzorovanju in vzdrževanju sončnega sistema. Tako kot je slovenski energetski trg v zadnjem času šel skozi kar nekaj sprememb, se lahko to pojavi tudi pozneje, saj govorimo o obdobju 25–30 let. Zato je še kako pomembno, da sončni sistem lahko sledi tudi vsem nadaljnjim spremembam, ki jim bomo morda priča v prihodnje, opozarja Smogavec.
Za to seveda potrebujemo ustrezno pametno orodje, ki se bo lahko prilagajalo, in nenazadnje ponudnika, ki bo skozi leta zagotavljal, posodabljal in prilagajal delovanje celotnega sistema. Potrošniki naj bodo zato pri izbiri ponudnika pozorni na to, da jim bo ta tudi v prihodnje lahko nudil nadzor in ustrezno upravljanje celotnega sončnega sistema, pa naj gre za sončno elektrarno s hranilnikom ali brez hranilnika.
Hojnik pa je v Spotkastu poudarila še, da tako kot avtomobil tudi sončna elektrarna potrebuje nekaj vzdrževanja, morda celo popravil, ki zagotavljajo (nadaljnje) učinkovito delovanje. To je seveda popolnoma normalno in pričakovano, zato nas to ne sme presenetiti. Nenazadnje je tudi to zagotovilo varnosti, pa ne samo za sončno elektrarno, pač pa tudi za objekt, na katerega je ta nameščena, je dodala.
