Poslanci potrdili moratorij na rušenje nedovoljenih gradenj

Odlok izvršbe se dovoli le enkrat. Kot je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo in prostor Bojan Babič, dopolnitev zakona predvideva enoletni moratorij za rušenje stanovanjskih stavb, v katerih bivajo ljudje, in gospodarskih stavb, v katerih se neprekinjeno opravlja gospodarska dejavnost in bi mu v primeru rušitve grozila hujša gospodarska škoda.

Če je inšpekcijski zavezanec dal pobudo za spremembo prostorskega akta, ki jo je občina že vključila v postopek sprememb prostorskega akta in se je pisno opredelila, da jo bo upoštevala pri naslednjih spremembah, se izvršba odloži za največ tri leta, v primeru, ko je inšpekcijski zavezanec vložil popolno zahtevo za izdajo gradbenega ali uporabnega dovoljenja, pa odlok velja do izdaje gradbenega dovoljenja.

Ne gre za legalizacijo "Predlog zakona ne pomeni legalizacije objektov, ampak samo odlok za izvršbo inšpekcijske odločbe, če je ta že izdana," je še poudaril Babič.

V vseh poslanskih skupinah - da rešitve ne bodo podprli, so napovedali le v SDS - so sicer v razpravi opozarjali, da je na tem področju potreben celovit, sistemski zakon. Izrazili so pričakovanje, da bo vlada tak zakon pripravila čim prej.

DZ je potrdil tudi dopolnilo poslanske skupine SLS, ki govori o tem, da se sprejeta rešitev, torej moratorij, ne uporablja v primerih, ko je bila gradnja začeta po uveljavitvi tega zakona. Amandma je podprlo 80 poslancev, proti ni bil nihče.