Torek,
27. 11. 2018,
17.33

Osveženo pred

5 let, 12 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1,89

13

Natisni članek

Natisni članek

ustavno sodišče Katja Šugman Stubbs

Torek, 27. 11. 2018, 17.33

5 let, 12 mesecev

Poslanci Katjo Šugman Stubbs izvolili za ustavno sodnico

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1,89

13

Katja Šugman Stubbs | Foto STA

Foto: STA

Državni zbor je danes na tajnem glasovanju Katjo Šugman Stubbs s 50 glasovi za in 31 glasovi proti izvolil za ustavno sodnico. Stubbsova, ki jo je predsednik republike Borut Pahor na to mesto predlagal na predlog koalicije, bo na ustavnem sodišču nadomestila Jadranko Sovdat. Tej mandat ustavne sodnice poteče 19. decembra.

Šugman Stubbsova je takoj po imenovanju že prisegla pred DZ. V kratkem nagovoru pred poslanci se je zahvalila vsem, ki jo podpirajo, ter dejala, da se zaveda odgovornosti, ki je pred njo. Poudarila je, da bo njeno vodilo pri delu predvsem ustava.

Katja Šugman Stubbs
Novice Kandidatka za ustavno sodnico: Čas je, da svoje znanje uporabim v praksi #video

Generalna sekretarka v kabinetu predsednika republike Nataša Kovač je v današnji obrazložitvi predsednikovega predloga še pred glasovanjem povedala, da je Šugman Stubbsova po mnenju Pahorja do zdaj pokazala visoko stopnjo zavezanosti pravni državi, varovanju človekovih pravic in sposobnost reševanja zapletenih pravnih vprašanj, "raznovrstne izkušnje pa ji omogočajo tudi drugačen pogled v človekovo naravo, ki presega zgolj golo poznavanje pravnih norm".

SDS ji je odrekla podporo, kritični do Pahorja

V SDS so pred glasovanjem napovedali, da kandidatke ne bodo podprli. Po besedah Anje Bah Žibert je namreč kot ena izmed redkih pravnih strokovnjakov javno zagovarjala prvostopenjsko sodbo v zadevi Patria, ki pa se je pozneje "izkazala za eklatanten primer kršenja človekovih pravic in ustave". Pri tem so bili v SDS kritični tudi do predsednika republike, ki da je "pri tako pomembni odločitvi ravnal oportunistično". "Očitno predsednik republike še vedno deluje onkraj moralne in državniške avtoritete in preprosto ne zna ali pa ne zmore zunaj ozkih politikantskih interesov točno določene politične skupine," je dejala.

Koalicija in Levica naklonjeni kandidatki

Tina Heferle (LMŠ) je nasprotno menila, da gre pri Šugman Stubbsovi za dobro kandidatko z izjemnimi akademskimi in drugimi kariernimi dosežki. Njena glavna prednost je po besedah poslanke v tem, "da ni obremenjena z nikakršno politično preteklostjo". Poudarila je tudi, da je kandidatka vse svoje dosedanje javno oglašanje o pomembnih pravnih vprašanjih "izvajala na strokovni in akademski ravni, kar se od profesorice prava tudi pričakuje".

Iz podobnih razlogov so ji podporo napovedali v SD, DeSUS, SMC in Levici. Pri tem so v SMC posebej poudarili njeno "široko perspektivo in občutek za družbena dogajanja", v Levici pa "čut za človeško stisko in zaščito najranljivejših".

V SAB so si po besedah Maše Kociper želeli, da bi ustavni sodnik postal nekdo, ki ima izkušnje s sojenjem, ker pa takega kandidata ni bilo, so se odločili za podporo Šugman Stubbsovi, ki bo sicer po njihovem prepričanju odlična in vrhunska ustavna sodnica.

Šugman Stubbsova je redna profesorica za kazensko pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je tudi diplomirala in doktorirala. Od leta 2016 je tudi predstojnica katedre za kazensko pravo na omenjeni fakulteti.

Pravnica in psihologinja se lahko pohvali z obsežno bibliografijo, njena dela so bila objavljena tudi pri mednarodnih založbah. Sodelovala je pri razpisih Evropske komisije, ki se nanašajo na človekove pravice v kazenskem pravu, bila je tudi izvoljena predstavnica Slovenije v evropskem odboru za preprečevanje mučenja v Svetu Evrope.

Predavala in raziskovala je na več tujih univerzah, bila članica Državnotožilskega sveta, še vedno pa aktivno sodeluje v evropski zvezi za kazensko pravo. Njeno delo na fakulteti je bilo predvsem pedagoško in raziskovalno, kot gostja sodniških šol pa je veliko sodelovala tudi s sodniki.

Ko se je sredi novembra predstavila javnosti, je povedala, da jo pri njenem delu vodijo predvsem vrednote humanosti, pravičnosti, solidarnosti, skrbi za izključene in spoštovanje različnosti. Kot je pojasnila, je pri javnem oglašanju precej zadržana, oglasila pa se je, ko se ji je to zdelo potrebno, na primer ob aferi JBTZ in referendumu o družinskem zakoniku, ko se je zavzela za njegov sprejem.