Torek,
5. 3. 2013,
12.28

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

policija zakon

Torek, 5. 3. 2013, 12.28

8 let, 7 mesecev

Pooblastila policistov šele po pridobitvi mnenja varuha človekovih pravic

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
Danes začneta veljati sodobnejša zakona o organiziranosti in delu v policiji ter o nalogah in pooblastilih policije, ki nadomeščata zakon o policiji. Uporabljati se bosta začela 4. maja.

Kot pojasnjujejo na ministrstvu za notranje zadeve, je z zakonom o organiziranosti in delu v policiji natančno določeno razmerje med ministrstvom in policijo ter naloge, ki jih ministrstvo opravlja za policijo. Podrobneje so določeni tudi usmerjanje policije in nadzor ministrstva nad policijo, pa tudi omejitve pri opravljanju nadzora, ko usmerjanje prevzame tožilec. Z novim zakonom se spreminja tudi status Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), ki bo organizacijsko umeščen pod okrilje uprave kriminalistične policije. Po novem o zadevah, ki jih bodo preiskovali v NPU-ju, odloča generalni direktor policije. Novi zakon uveljavlja stari način imenovanja na položaj in razrešitve generalnega direktorja policije, torej tako, kot je veljalo leta 2009, preden so ga v času ministrovanja Katarine Kresal spremenili. To pomeni, da o ustreznosti kandidatov odloča uradniški svet in ne več posebna tričlanska komisija, svojo odločitev o najustreznejšem kandidatu pa bo minister za notranje zadeve predstavil na vladi. Policijske uprave samostojnejše Policijske uprave z zakonom dobivajo več samostojnosti, so prepričani na MNZ-ju, s čimer se krepi decentralizacija delovanja policije. Zakon prispeva k večji povezanosti policije in samoupravnih lokalnih skupnosti na področjih, ki se nanašajo na izboljšanje varnosti v lokalni skupnosti. Zakon ustrezno ureja tudi poslovanje policije na območjih občin, v katerih živita italijanska in madžarska narodna skupnost. Ker je na teh območjih uradni jezik tudi jezik skupnosti, bo policija zagotovila ustrezno usposabljanje policistov za sporazumevanje v italijanskem oz. madžarskem jeziku. Z zakonom se določajo posebnosti ureditve delovnopravnih razmerij za nemoteno izvajanje operativnih nalog (opravljanje nalog v posebnih delovnih pogojih, nadurno delo, začasne premestitve), poseben poudarek pa bo tudi na skrbi za zaposlene (pravna pomoč, varovanje ogroženih uslužbencev). Pomembni novosti po mnenju MNZ-ja sta tudi nadgradnja sistema izobraževanja in v desetih letih postopen prehod na višjo stopnjo izobrazbe za opravljanje nalog policista za večino delovnih mest v policiji. S tem se bo dvignila tudi izhodiščna plača za opravljanje poklica policista. Zakon o nalogah in pooblastilih policije na enem mestu sistematično in celovito ureja ter določa policijske naloge, splošna policijska pooblastila in prisilna sredstva. Podrobneje je določen tudi postopek za reševanje pritožb na delo policistov.

Novosti glede varovanja športnih prireditev V zakonu je določenih 29 policijskih pooblastil. Ključni sta novi pooblastili za zagotavljanje varnosti in reda ter preprečevanja nasilja na športnih prireditvah. Tako bodo lahko policisti nasilnim skupinam preprečili dostop do športne prireditve, tistim navijačem, ki so bili v preteklosti že kaznovani zaradi kršitev na tekmah, pa bodo lahko začasno prepovedali ogled športne prireditve. V zakon so vključene tudi definicije posameznih pojmov, natančno so določeni policijski postopek in taktični preudarek, cestna zapora z blokadno točko in kriminalistično-obveščevalna dejavnost. Spreminjajo se pogoji za uporabo prisilnega sredstva službenega psa in strelnega orožja. Več varovalk za varovanje človekovih pravic Za zagotavljanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin je v zakonu več varovalk. Tako so natančneje določeni zbiranje obvestil, vabljenje oseb, ugotavljanje identitete ter varnostni pregled in pregled osebe. Z ukinitvijo policijskega pooblastila prijetje je postavljena ločnica med ustavnima kategorijama omejitev gibanja in odvzem prostosti, bolj jasno pa so določene tudi pravice oseb, ki jim je bilo omejeno gibanje ali odvzeta prostost.

Zakon ureja tudi postopke z ranljivimi skupinami, v nekaterih primerih krajša dovoljen čas pridržanja osebe in na zakonski ravni ureja temeljne pravice pridržanih oseb v policijskih postopkih. Z zakonom so natančno določeni tudi ukrepi policije, povezani s prepovedjo približevanja zaradi nasilja v družini. Po novem bo minister izdal pravilnik o izvajanju policijskih pooblastil po tem, ko bo pridobil mnenje varuha človekovih pravic. S tem se zagotavlja visoka stopnja varovanja človekovih svoboščin in pravic zlasti v tistem delu, ko policija s svojimi pooblastili posega v svoboščine in pravice ljudi.