Ponedeljek,
24. 4. 2023,
19.01

Osveženo pred

1 leto, 8 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,87

13

Natisni članek

Natisni članek

SDS Gibanje Svoboda

Ponedeljek, 24. 4. 2023, 19.01

1 leto, 8 mesecev

Podpora Svobodi upada, SDS pa raste

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,87

13

Robert Golob, Janez Janša | Robert Golob, Janez Janša | Foto Ana Kovač/STA

Robert Golob, Janez Janša

Foto: Ana Kovač/STA

Aprilska raziskava Vox populi za časnik Dnevnik kaže, da je stranka Gibanje Svoboda v primerjavi z aprilom lani, ko je zmagala na volitvah, med opredeljenimi volivci izgubila 20 odstotkov podpore. Svoboda ima sicer še vedno najvišjo podporo. SDS pa se je volilna podpora zvišala za 40 odstotkov. Razlika med njima je le še dve odstotni točki.

Med opredeljenimi volivci ima Svoboda 35-odstotni delež, SDS pa 32-odstotnega. V anketi, ki jo je Ninamedia za časnik izvedla maja, mesec dni po parlamentarnih volitvah, je imelo Gibanje Svoboda skoraj 45-odstotno volilno podporo, SDS pa 23-odstotno.

Če bi bile torej volitve to nedeljo, bi Gibanje Svoboda prejelo 25,1 odstotka glasov (marca 24,9 odstotka), SDS 23,1 odstotka (marca 22,9), SD 7,2 odstotka (marca 6,6 odstotka), NSi 6,7 odstotka (marca 6,9), Levica pa 4,5 (marca 4,6). Volilo ne bi 4,3 odstotka vprašanih, 24,4 odstotka vprašanih pa ne ve, koga bi volilo.

Izračun sedežev v DZ kaže, da bi Gibanje Svoboda prejelo 33 mandatov (zdaj jih ima 41), SDS 31 (zdaj 27), po devet poslancev bi imeli NSi (zdaj osem) in SD (zdaj sedem), Levica pa šest (zdaj pet). Razmerje med opozicijo in koalicijo bi tako ostalo enako kot po podatkih ankete prejšnji mesec, torej koalicija bi imela 48 poslancev, opozicija pa 40.

Z delovanjem vladne koalicije je zadovoljnih 31,1 odstotka vprašanih, 3,3 odstotka jih je zelo zadovoljnih. Nezadovoljnih je 17,9 odstotka vprašanih, 18 odstotkov vprašanih pa sploh ni zadovoljnih. Velik je tudi delež tistih, ki niso niti zadovoljni niti nezadovoljni, teh je 29,3 odstotka. Povprečna ocena vladne koalicije je tako 2,84.

Več vprašanih delo vlade ocenjuje kot neuspešno, kar 47,3 odstotka, medtem ko njeno delo kot uspešno ocenjuje 46,9 odstotka. Takih, ki ne vedo, ali je vlada uspešna ali ne, je 5,8 odstotka.

Prepričanje o uspešnosti vlade se je od julija lani prepolovilo pri volivcih Levice. Če je julija lani delo vlade kot uspešno ocenjevalo 80 odstotkov volivcev Levice, jo danes kot uspešno ocenjuje le še 44 odstotkov.

Nataša Pirc Musar, Anže Logar | Foto: Ana Kovač/Bojan Puhek Nataša Pirc Musar, Anže Logar Foto: Ana Kovač/Bojan Puhek
Na vrhu lestvice priljubljenosti politikov še vedno vztraja poslanec SDS Anže Logar. Na drugo mesto se je povzpela predsednica republike Nataša Pirc Musar, na tretje je z drugega zdrsnil minister za zdravje Danijel Bešič Loredan. Sledijo mu evropska poslanka Ljudmila Novak, predsednik vlade in Gibanja Svoboda Robert Golob, predsednik NSi Matej Tonin, ljubljanski župan Zoran Janković, predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič, vodja poslanske skupine NSi Janez Cigler Kralj, deseterico pa tudi tokrat sklene zunanja ministrica in predsednica SD Tanja Fajon. Predsednik SDS Janez Janša je zdrsnil na 14. mesto, minister za delo in koordinator Levice Luka Mesec pa na 18. mesto.

Agencija Ninamedia je javnomnenjsko raziskavo za Dnevnik opravila med 11. in 13. aprilom na reprezentativnem vzorcu 700 anketirancev.