Podjetnik iz San Francisca: Slovenci namesto najboljših proizvodov izvažate svoje najboljše ljudi

Britanec Tony Hansen je na kalifornijski univerzi študiral fiziko, potem pa je pristal med pionirji meritev onesnaženosti zraka. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja zavedanja, da kurjenje nafte onesnažuje zrak, še ni bilo.

"Leta 1979, ko sem delal kot raziskovalec, sem vzel bel papir in skozenj potegnil zrak. Nastala je črna pika. Rekel sem si, če lahko izmerim, kako hitro papir postane črn, lahko vem, ali je zrak onesnažen. Če skozi piko posvetim, lahko to izmerim. To je bila osnovna ideja," se spominja Hansen. Ta naprava je bila edinstvena in nova, od takrat pa jo neprestano razvijajo.

Tony je prvih 18 let podjetje vodil v nočnih urah, ob službi na univerzi, in to kar v svoji vrtni uti. Foto: Osebni arhiv

V Slovenijo, da bi pomagal izboljšati ljubljanski zrak

Prvič sta z ženo Cindy v Slovenijo prišla preprosto zato, ker je njegovega šefa v Kaliforniji priganjal neki profesor z Dunaja, od katerega si je šef obetal povabilo v dunajsko opero. Dunajčana pa je priganjal neki profesor iz Ljubljane, ki si je želel, da bi začeli program okoljskih ved in meritve onesnaženosti v Ljubljani. Poslal je mladega Tonyja. "S tem je odpravil vse težave, moj šef je dobil povabilo v dunajsko opero, midva pa sva šla v Jugoslavijo."

Vedno sta veliko potovala, zato se nista bala. "Jaz sem znal rusko, zato sem vsaj približno vedel, o čem se ljudje pogovarjajo. Žena Cindy pa ni razumela ničesar. Ugotovila sva tudi, da slovenščina nima samoglasnikov."

Pozdrav izpred 20 let z južnega pola, kjer je namestil svoje merilne naprave #video

Jugoslavija: kruh je, a ga ni

Imata več anekdot iz jugoslovanskih časov. Ko je Cindy na primer šla v trgovino in naročila kruh, so rekli, da ga nimajo. Začudila se je, saj so bile police polne kruha. Izkazalo se je, da je tisti na policah star. "A vseeno sva ga imela rada, veliko sva ga pojedla in se zredila," pove Cindy.

Nekoč sta šla v Maximarket po nakupih, a nista razumela, kaj piše na embalaži, ker sta slovar pozabila doma. Ko sta iskala piščančje meso, sta vzela konzervo, na kateri je bil znak piščanca. "Ne vem več, kaj je v resnici bilo v konzervi, a izkazalo se je, da je bil piščanec le logo podjetja Podravka."

Zakonca sta tako živela razpeta med Slovenijo in Berkeleyjem. V Sloveniji sta bila tudi v času nesreče v Černobilu in aprila 1991, ko se je že vse pripravljalo na osamosvojitev. Povsod so bili vojaki, nihče ni vedel, kaj se bo zgodilo, se spominja Tony.

Na kitajsko-afganistanski meji na tri tisoč metrih nadmorske višine, potem ko sta s sodelavcem namestila merilno napravo. Foto: Osebni arhiv

Znanstvene izmenjave z univerzo Berkeley

Tu sta vsakič preživela po nekaj mesecev, več slovenskih znanstvenikov pa je v okviru programa, ki se je končal okoli leta 1990, šlo na Berkeley.

Ukvarjali se z onesnaženostjo zraka v Ljubljani. Takrat so vsi kurili na premog nižje kakovosti, saj so visokokakovostnega izvažali. Zato je bil zrak, zlasti pozimi, zelo onesnažen. Ker so se s to težavo šele začeli ukvarjati, je bilo treba najprej opraviti meritve.

Hansen je iz ZDA pripeljal nekaj opreme in jim pokazal, kako deluje. Leta 1991 so merili onesnaženost v središču Ljubljane. Zanimivo je bilo, da se je ravno v obdobju vojne, ko v Ljubljani ni bilo prometa, onesnaženost znižala na zelo nizko raven. To je bil prvi znak, kako promet povzroča onesnaženost.

Začel v vrtni uti

Sedem let po izumu, leta 1986, ga je nekdo prosil, da bi mu napravo prodal. Tako se je začel posel, ki ga je začel kar doma, v svoji vrtni uti, kjer je delal še naslednjih 18 let.

Potem se je želel razširiti v Evropo. Ker je Slovenijo poznal, je bila to prva izbira. Gospodarstvo se je po osamosvojitvi razvijalo, kader je bil dober, strokovnjaki so želeli zapustiti državna podjetja in se z veseljem pridružili Hansnu. Leta 1996 je začel sodelovati s podjetjem Optotek, leta 2007 pa je odprl podjetje Aerosol. Proizvod je ostal isti – aethalometer, merilnik onesnaženosti zraka s črnim ogljikom.

Merilnik "made in Slovenia" je postavil tudi v sibirskem mestu Kemerovo. Dimnikov, ki onesnažujejo, ne manjka. Foto: Osebni arhiv

Naprave "made in Slovenia" povsod po svetu

Njihovi merilniki z napisom "made in Slovenia" (proizvedeno v Sloveniji) danes stojijo povsod, tudi v najvišjih in najbolj zakotnih delih sveta. Postavil jih je na severnem in južnem polu, v Tibetu in drugod na Kitajskem, v Indiji, v afriških pragozdovih, v Amazoniji, na več tisoč metrih v Andih, v Alpah.

Sodelujejo tudi s pilotom Matevžem Lenarčičem, za katerega so proizvedli posebno zelo lahko in majhno napravo, da jo je lahko vzel v svoje letalo. Z njo je meril onesnaženost. Celo najbolj oddaljeni kraji v Indiji so namreč onesnaženi. Ta onesnaženost pride iz urbanih delov.

"V Sloveniji delavca ne morem odpustiti"

"Če bi me kdo vprašal, ali naj v Sloveniji ustanovi podjetje, bi mu povedal, da mora razumeti vrsto stvari, če želi delovati tukaj. Na primer delovno zakonodajo," pravi Hansen. Če nekoga zaposliš, ga potem ne moreš več odpustiti, čeprav ti gre slabo. Postane fiksni strošek, se čudi podjetnik. "V ZDA lahko tistega, ki je plačan na dva tedna, odpustim v dveh tednih. Tistega, ki je plačan na mesec, lahko odpustim naslednji mesec."

"Delavci dobijo celo dva prosta dneva za rekreacijo, tukaj je čudovito delati. Dobijo 13. mesečno plačo in letni regres. Slovenska delovna sila za delodajalce ni poceni. Zato bi se morala Slovenija osredotočati na to, kako proizvesti čim višjo dodano vrednost, pri čemer bi uporabila visoko usposobljenost svojih ljudi," svetuje Hansen.

Druga stvar, ki ga je v Sloveniji presenetila, je, da so vsi podatki o podjetju in poslovni rezultati javno objavljeni. V ZDA so zaupni. "Zdaj me to ne moti, ker nimamo neposredne konkurence, sicer pa bi bil kot Američan zgrožen."

Ekipa podjetja Aerosol ob 10-letnici obstoja. Hansen pravi, da Slovenija ponuja izvrsten kader. Foto: Osebni arhiv

Ogromno dopusta

Začuden je tudi nad številom dni dopusta. Če nekoga zaposliš, se mu število dni dopusta odmeri glede na delovno dobo, ne pa glede na čas, ko je zaposlen pri istem podjetju. Že takoj na začetku lahko gre na dopust. "Američani niti pomislili ne bi na to. V ZDA imaš 10 plačanih dni dopusta, a od začetka se pričakuje, da jih ne izkoristiš."

Njegovo podjetje v Sloveniji veliko vlaga v raziskave in razvoj, zato ima veliko davčnih olajšav. "Naše storitve se lahko kosajo s katerokoli univerzo ali inštitutom. Naši strokovnjaki sodelujejo tudi v evropskih delovnih skupinah pri pripravi evropske zakonodaje, saj so eni od redkih strokovnjakov na tem področju."

Odlične slovenske šole

Hansen zelo pohvali slovenski izobraževalni sistem. "Ta proizvaja odlične strokovnjake, a slovenski poslovni sistem ne proizvaja delovnih mest za te ljudi. Zato Slovenci namesto najboljših proizvodov izvažate svoje najboljše ljudi. Zato so najboljši in najperspektivnejši slovenski profesorji na Stanfordu ali MIT namesto tukaj."

To pa pomeni, da ko v njihovem podjetju zaposlujejo, dobijo izjemne kandidate, ljudi, ki so skoraj preveč kvalificirani za to delo, pravi Hansen.

Svoje naprave postavlja na najodročnejših krajih. Na fotografiji ob poti na Mangart. Foto: Osebni arhiv

Slovenski Rolex

Kako je prodajati na ogromnih trgih, kot je na primer kitajski? "Na Kitajskem imamo odlično distributerko, izjemno uspešno poslovno žensko. Tam prodamo 30 odstotkov naših proizvodov. Vprašal sem jo, ali ne bodo Kitajci raje kupovali kitajskih ponaredkov kot naše zelo drage proizvode. Pravi, da ne, njene stranke ne bi nikoli kupovale kitajskih stvari, ker niso dobre. Ameriški proizvodi so dobri, boljši pa evropski. Toda najboljši so švicarski, menijo Kitajci."

Zato distributerka slovenske proizvode prodaja kot enako kakovostne kot Rolexove, ki prihajajo iz "majhne evropske province z visokimi gorami". Z istimi besedami lahko namreč opiše tudi Slovenijo.

Zelena narava je ključ do kitajskih kupcev

Ko Hansen potuje po različnih državah, zlasti tam, kjer ne razume jezika, ugotavlja, kaj se dogaja v državi, tako, da opazuje oglaševalske zaslone, plakate. Na Kitajskem prevladujeta dve vrsti oglasov. Na tistih, ki prodajajo avtomobile mladim moškim, so vedno mladi moški v črnih jaknah in z bradico. Kitajci sicer nimajo brade, povedati pa jim hočejo: Kupi ta črn avto in boš "kul".

"Oglasi, ki ponujajo hrano ali proizvode za zdravo življenje, pa imajo v ozadju vedno fotografijo švicarskega podeželja, s črno-belo kravo, gorami in zeleno naravo. To zeleno naravo pa imate pred svojimi hišnimi vrati," Hansen pravi Slovencem.

Ko priletiš na Brnik, se voziš po čudovitem zelenem podeželju, ko pa prideš v Ljubljano, se približuješ središču zelene prestolnice Evrope, pa je absolutno ogabno, trdi svetovni popotnik. "Povsod oglasi za žensko spodnje perilo. Grozno. Sprašujem se, kaj oglaševalci ponujajo kupcem. Žensko spodnje perilo, kopalke in kremo za sončenje," ugotavlja.

Idila pred njuno hišico v Trenti. Imenujeta jo kar "pravljica". Foto: Osebni arhiv

Silicijeva dolina je postala monokultura

"Raje proizvajam nekaj otipljivega kot pa aplikacije. Te pridejo in izginejo, zelo so minljive. Stvari pa ostanejo," pravi izumitelj. "Podjetja, ki proizvajajo programsko opremo, se lahko poljubno selijo. Zaposlujejo le visoko usposobljene ljudi, mi pa imamo nekaj izjemnih ljudi z doktorati, imamo pa tudi ljudi z izvijači in tiste, ki so dobri v administraciji. Zaposlujemo ves spekter."

Hansen opaža, da je Silicijeva dolina postala monokultura. Struktura prebivalstva v San Franciscu se je popolnoma spremenila. Pravi, da je bogastva nesorazmerno veliko, dohodki so izjemno visoki. Tam stereotipno živijo mladi fantje z računalniškim znanjem, ki so prišli tja s hitro rastočim podjetjem.

Popolnoma so izkrivili finančno in socialno podobo San Francisca, trdi. "Navadna družina si tam že ne more več privoščiti stanovanja. Če bi bila midva mlada, si življenja na Berkeleyju ne bi mogla privoščiti."

Vrata njune hišice v Trenti so obiskovalcem vedno odprta. Foto: Osebni arhiv Največji potencial za Slovenijo: zelena, čista narava

Po njegovem mnenju ima Slovenija največ možnosti pri oglaševanju koncepta zelene, čiste narave. "Lahko bi izvažali organsko hrano, proizvode za zdravo življenje. Vino, na primer, izvažate le v želodcih ljudi. Glede Silicijeve doline pa: Izognite se je, kolikor se da!"

Vstopnino na Vršič!

V Trenti, kjer imata hišo, ju najbolj moti hrup motorjev. "Lahko bi vstopnino, kot je na cesti na Mangart, uvedli tudi na Vršiču – zaradi onesnaženja." Tisti dan, ko je bila cesta zaradi obiska ruskega predsednika zaprta, onesnaženja namreč skoraj ni bilo. Motoristi tudi ne pripomorejo nič k ekonomiji, saj se tam kvečjemu ustavijo, da spijejo kakšen sok, opaža Hansen.

V ZDA so v podobnih parkih običajno vstopnine, omejitve hitrosti in ponekod tudi merjenja hrupa. Veliko bolj so ozaveščeni o vplivih onesnaževanja. V nekatere parke sploh ne moreš s svojim vozilom, ampak te peljejo z električnimi avtobusi, pripoveduje okoljevarstvenik.

"Tu sva srečna"

V Slovenijo skupaj z ženo prihajata vsako poletje, Tony pa zaradi podjetja pride pogosteje. Dolga pot iz San Francisca ga ne obremenjuje preveč. "Na zdajšnji poti v Slovenijo sem nekje nad Grenlandijo presegel milijon milj z United Airlines. K sreči na poti spim, tako da se ne vleče toliko."

V Trenti preživita vsaj pet ali šest tednov na leto. "Zelo srečna sva, da sva imela možnost kupiti to staro hišo, v kateri je lastnica pustila polno starega pohištva in opreme, pravo etnografsko zapuščino. Vse sva obdržala. Je kot v pravljici. Uživava med starimi rečmi, tu sva srečna," navdušeno pripovedujeta zakonca Hansen.