Po čem si bomo zapomnili Julijano Bizjak Mlakar

Predsednik vlade Miro Cerar se bo po današnjem pogovoru z ministrico za kulturo Julijano Bizjak Mlakar odločil, ali jo še želi imeti v svoji vladni ekipi. Nasprotovanje v njunih pogledih je bilo opaziti že večkrat, odkar skupaj delujeta v vladi.

Gladovna stavka Mihe Turšiča

Oktobra lani je Miha Turšič, soustanovitelj Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij (KSEVT), gladovno stavkal zaradi – po njegovem mnenju – neustreznega odnosa ministrstva za kulturo do njega osebno, umetnosti, uničevanja umetnosti, birokratizacije in nerazumevanja, kaj je poslanstvo državnih uradnikov v kulturi.

Zapletlo se je predvsem zaradi financiranja KSEVT. Ko je Turšič od predsednika vlade dobil zagotovilo, da bo urejena podlaga za delovanje KSEVT in bo za kulturo namenjen večji delež proračuna, je Turšič gladovno stavko prekinil.

Ministrstvo za kulturo je trdilo, da je Turšič nenamensko uporabljal proračunski denar, kar je pozneje ugotovil tudi urad za nadzor proračuna. Sredstva, ki jih je prejemal od ministrstva, je nakazoval svoji bivši ženi.

Režiser Mare Bulc je ministrstvu za kulturo očital cenzuro pri proslavi ob Prešernovem dnevu. Foto: Matej Leskovšek

Zapleti ob Prešernovi proslavi

Režiser letošnje državne proslave ob osrednjem kulturnem prazniku Mare Bulc je po koncu te povedal, da je Upravni odbor Prešernovega sklada v kar nekaj primerih cenzorsko posegel v program proslave. Na njej bi med drugim moral z avtorsko skladbo o nastanku države nastopiti raper N'Toko, a so se njegovemu nastopu zaradi "časovne stiske" odpovedali. Upravni odbor je namesto N'Toka predlagal recitacijo celotne Zdravljice, kar je bila "dozdajšnja praksa na proslavah".

Bulc se je moral odpovedati tudi scenografki Petri Veber, s katero sta si zamislila "element zavese (ali napisa na odru), ki bi bila narejena iz bodeče žice oziroma nečesa podobnega". Režiser je idejo ustno predstavil Službi za državne proslave, kjer so mu dejali, da naj to idejo opusti "saj jo bodo tako ali tako prepovedali," Vebrova pa ni pristala v vmešavanje v svoje avtorsko delo.

Predsednik upravnega odbora Janez Bogataj je zagotovil, da cenzure ni bilo.

Bizjak Mlakarjeva je predlagala, da bi morale radijske postaje med 6. in 19. uro predvajati najmanj 60 odstotkov celodnevnega deleža slovenske glasbe, ki za javni radio znaša najmanj 40 odstotkov vse predvajane glasbe, za radio s programom posebnega pomena najmanj 25 odstotkov, za komercialni radio pa najmanj 20 odstotkov. Foto: Thinkstock

Medijske kvote

Verjetno najodmevnejši projekt Bizjak Mlakarjeve je bila sprememba zakona o medijih, zlasti uvedba kvot o predvajanju slovenske glasbe na javnih in zasebnih radijskih postajah.

Po dolgotrajnem usklajevanju je bil zakon v državnem zboru sprejet, a je državni svet izglasoval veto. Državni zbor je novelo zakona potrdil marca, prejšnji teden pa je skupina poslancev iz SMC vložila predlog za nove spremembe glede kvot.

Idrijski rudnik

Julijana Bizjak Mlakar do danes ni uresničila sklepa vlade o prenosu delavcev iz Rudnika živega srebra v likvidaciji na Center za vzdrževanje dediščine živega srebra, na katerega je vlada tudi prenesla rudarsko pravico. Ta sicer še ni zaživel, in to kljub sklepu vlade iz poletja 2013 in nedavni potrditvi Cerarjeve vlade. Zaradi neizvrševanja sklepa vlade center še ni prejel državnih sredstev za črpanje vode iz rudnika in monitoring, zaradi česar Idriji grozi "potop". Center je edini, ki lahko državna sredstva dobi takoj, čemur pa se upira kulturno ministrstvo, ki pravi, da rudnikov ni mogoče vzdrževati prek kulture.