Petek, 21. 4. 2023, 12.40
1 leto, 7 mesecev
Pirc Musarjeva za večjo dostopnost diagnostike za osebe z demenco
Predsednica države Nataša Pirc Musar se je na mednarodni konferenci o demenci, ki v organizaciji Združenja Spominčica danes poteka v Mariboru, zavzela za večjo dostopnost diagnostike za osebe z demenco in za diagnozi primerno zdravljenje. Meni tudi, da nihče ne sme ostati brez zdravstvenih storitev in da je treba vsem zagotoviti dostojno starost.
Po besedah predsednice Nataše Pirc Musar je eden od pomembnih korakov k dostojni starosti oseb z demenco nacionalna strategija za obvladovanje demence v Sloveniji do leta 2030, ki jo sprejemajo v teh dneh. Osebe z demenco so namreč posebej ranljiva ciljna skupina, ki se zaradi demografskih sprememb in staranja prebivalstva hitro povečuje.
Tudi v njenem uradu prepoznavajo pomembnost te problematike, zato so se odzvali pobudi društva Spominčica Alzheimer Slovenija in vzpostavili demenci prijazno točko. Zaposleni v uradu predsednice se izobražujejo, da bodo v vsakdanjem življenju spoštovali dostojanstvo oseb z demenco, pripomogli k zmanjševanju stigme ter ozaveščanju širše družbe in tako skupaj vzpostavljali skupnost, prijazno do demence.
Za čimprejšnje sprejetje zakona o dolgotrajni oskrbi
Pirc Musarjeva tudi meni, da obvladovanje demence ni zgolj zdravstvena težava, saj oseba potrebuje pomoč tudi pri vsakdanjih opravilih. "Vemo, da je pomoč sorodnikov, ki so v večini primerov ravno ženske, zelo zahtevno opravilo, in danes, ko nimamo zagotovljenih storitev dolgotrajne oskrbe, je to še toliko težje. Ne smemo tudi pozabiti, kaj se je dogajalo v času zapovedane socialne izolacije, v obdobju epidemije covid-19, ta je še posebej škodovala tudi osebam z demenco, ki so zaradi svoje bolezni bolj odvisne od navad in znanega okolja," je dejala predsednica.
Poudarila je, da je treba tudi zaradi oseb z demenco čim prej sprejeti takšen zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bo na solidarnostni način zagotovil podporo družini, da bodo starejši in še posebej osebe z demenco lahko čim dlje ostali v svojem domačem okolju, kar si večina želi.
Varuha skrbijo napovedi o širjenju demence
Varuh človekovih pravic Peter Svetina je na konferenci povedal, da Slovenija spada med nadpovprečno hitro starajočo se družbo, zato ne more spregledati ugotovitve strokovnjakov, da se bo verjetno v prihodnje delež obolelih s to boleznijo žal še povečeval. Poudaril je, da vsak od nas lahko začne pri sebi in v svojem okolju, skupaj pa lahko delamo pomembne korake na poti izvijanja iz okov stigme in sramu. Le spoštovanje drug drugega in iskreno, dobronamerno sodelovanje med generacijami sta pot do strpne in uspešne družbe, ki se posluša in sliši, meni Svetina.
Varuha skrbijo napovedi o širjenju demence. Meni, da so poleg trajnih navad za čim bolj zdrav življenjski slog izjemno pomembni projekti in programi, katerih cilj je po eni strani preventivno ozaveščati o tej neozdravljivi bolezni ter kurativno ponujati celovito, pregledno in kakovostno oskrbo. "V demografsko ogroženih okoljih z visokimi indeksi staranja še toliko bolj, zato sem vesel današnjega dogodka in vseh, ki ste jih že in jih še boste organizirali v okviru programa," je poudaril varuh.
Dejal je, da se pomena ozaveščanja in izobraževanja o demenci zavedajo tudi v njegovem uradu, kjer vse od začetka delovanja institucije leta 1995 dajejo tem vprašanjem velik poudarek. Zaposleni so na voljo vsem, ki se znajdejo v takšni ali drugačni stiski, pred nekaj več kot šestimi leti pa so na pobudo Združenja Spominčica v Sloveniji postali tudi prva točka, prijazna do demence.
Minister meni, da je država izgubila vse preveč priložnosti
Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je spomnil, da je vlada že leta 2017 sprejela strategijo dolgožive družbe, ki pomeni odgovor države na izzive demografskih sprememb. S to strategijo je Slovenija dobila okvir za organizirano in sistematično odzivanje na izzive staranja prebivalstva.
Z njenim uresničevanjem pa se želi preprečiti, da spremenjena razmerja med prebivalstvom ne bi bila vzrok za težave v različnih segmentih družbe in pri zagotavljanju socialne države ali celo vzrok za konflikte med generacijami. Zato mora strategija, tako meni Maljevac, spodbuditi usklajene odzive na različnih področjih ter postaviti temelje družbe v prihodnosti, družbe, ki bo prijazna do vseh generacij.
Meni tudi, da je država od sprejema strategije dolgožive družbe izgubila vse preveč priložnosti, da bi se ustrezno odzivala na izzive demografskih razmer. Zato si minister želi v okviru novega ministrstva pospešiti aktivnosti za hitrejše doseganje ciljev strategije. Prepričan je, da je mogoče z izvajanjem sprejete strategije dolgožive družbe bistveno izboljšati tudi položaj starejše generacije kot tudi oseb z demenco.
3