"Panika in strah v zdravstvenih krizah ne moreta biti izgovor za teptanje človekovih pravic"

Ministrica Dominika Švarc Pipan je bila v nagovoru zbranih na 32. posvetu, ki ga prirejata mariborski medicinska in pravna fakulteta v sodelovanju z zdravniškim in pravniškim društvom v Mariboru, zelo kritična do ravnanja prejšnje slovenske vlade v času epidemije covid-19. Kot je dejala, je bilo leto 2020 v marsičem prelomno tudi za sistem pravne države, ki je bil na resni preizkušnji. "V tem obdobju se je takratna državna oblast ob uvajanju ukrepov za preprečevanje širjenja virusa seveda spopadala z veliko mero negotovosti. A bolj kot za oblikovanje zaščitnih ukrepov v okvirih načel pravne države, je šlo za delovanje po pristopu, naj se nam za nobeno ceno ne zgodi Bergamo," je dejala.

"Panika in strah pred neko povsem novo grožnjo in hudo krizo, ki je sledila, sta človeška in tudi razumljiva, ne moreta pa biti izgovor za teptanje temeljev demokratične ustavne demokracije, pravnega reda in človekovih pravic. Ne glede na to, v kakšni krizi se človeštvo znajde, mora državna oblast biti ves čas vezana na temeljne postulate, predvsem na načela zakonitosti in sorazmernosti pri legitimnih posegih v človekove pravice, ki jih terjajo ukrepi za zajezitev kriz, kakršna je bila ta pandemija. Ti postulati vključujejo tudi spoštovanje ljudi in zagotavljanje njihovega osnovnega človeškega dostojanstva," je povedala.

Zakon spisan na do državljanov prijazen način

Spomnila je, da so na ministrstvu za pravosodje v sodelovanju z notranjim ministrstvom in vladno službo za zakonodajo že pripravili predlog novega zakona o ureditvi nekaterih vprašanj v zvezi s prekrški v času veljavnosti ukrepov za preprečevanje širjenja covid-19. "Verjamem, da bomo na ta način ponovno lahko vzpostavili zaupanje v načelo pravne države kot eno temeljnih načel ustave Republike Slovenije, ki je bilo v času pandemije zelo načeto," je povedala.

Zakon je po njenih besedah spisan na do državljanov prijazen način in med drugim vključuje avtomatizirano vračanje nezakonito plačanih glob. "Na srečo danes nismo več v obdobju, ko bi vladala panika, zmeda, strah in negotovost, ter bi se lahko sklicevali na to, da ni časa za razmislek, temveč zgolj za ukrepanje. Danes je čas za oboje, predvsem pa za to, da o tem, kako bomo ukrepali, temeljito premislimo," je še povedala ministrica, medtem ko je minister za zdravje Danijel Bešič Loredan opravičil svojo odsotnost.

Digitalizacija prinaša tudi tveganja

Ena od tem posveta je razvoj medicine na področju digitalizacije in tehnologije. Rektor Univerze v Mariboru Zdravko Kačič je ob tem opozoril, da digitalizacija poleg dobrodošlih inovacij prinaša tudi tveganja. "Na področju zdravstva se vse bolj izpostavlja nevarnost razosebljenega odnosa do bolnika, ki sicer potrebuje individualno celostno obravnavo. V pokoronskem času, ki ga živimo danes, je zato nujno, da rešitve zagotavljanja predvsem primarnega zdravstva, v katere smo bili prisiljeni v času epidemije, ponovno kritično presodimo in vrnemo tiste stare prakse, ki bodo družinske zdravnike vrnile pacientom," je dejal.

Po njegovih besedah je ključen tudi razvoj digitalne pismenosti. "Poleg dostopa do omrežne tehnologije so še kako potrebne tudi veščine za iskanje in deljenje zaupanja vrednih spletnih informacij, zlasti zdravstvenih in znanstvenih, kar se je na primer pokazalo ob vrednotenju pomena cepljenja proti covid-19," je dodal.