Petek, 22. 3. 2019, 7.21
5 let, 7 mesecev
Pri Pahorju začetek usklajevanja možnih sprememb volilne zakonodaje #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,03
1
Pri predsedniku republike Borutu Pahorju bo danes potekalo prvo delovno srečanje pogajalcev parlamentarnih strank za usklajevanje možnih sprememb volilne zakonodaje. Te so potrebne, ker je ustavno sodišče ugotovilo neustavnost člena, ki določa volilne okraje, državnemu zboru pa naložilo, da mora neustavnost odpraviti v dveh letih.
Predsednik države Borut Pahor se je na to temo sredi januarja že pogovarjal s pravniki, nato pa še z vodji poslanskih skupin. Po sestanku s slednjimi je ocenil, da za zdaj za nobeno od možnih rešitev ni zadostne večine. Hkrati je Pahor ustavnopravne strokovnjake prosil za pripravo ustavnopravnih izhodišč za uresničitev odločbe ustavnega sodišča.
Nobena od možnih rešitev za zdaj ne uživa zadostne politične podpore
V omenjenih izhodiščih, ki bodo tudi podlaga za današnje delovno srečanje, so Ciril Ribičič, Franc Grad, Igor Kaučič, Saša Zagorc in Jurij Toplak navedli, da so spremembe volilnega sistema sprejemljive samo, če bi ob ukinitvi volilnih okrajev uvedli prednostni glas na ravni volilne enote, ki bi bil obvezen in absoluten. Tega bi volivci dodeljevali tako, da bi z glasovanjem za kandidata glasovali tudi za listo, ta pa bi dobila toliko glasov, kot bi bil seštevek vseh prednostnih glasov za kandidate na njej.
Slednje bi pomenilo, da bi stranke svoje kandidatne liste oblikovale na ravni volilne enote. Da bi se izognili temu, da bi bili na ta način v prednosti regionalno bolj prepoznavni kandidati ali pa kandidati iz večjih mest, po Ribičičevih besedah predlagajo tudi oblikovanje več manjših volilnih enot, na primer 11. Če tega ne bi bilo mogoče narediti, pa po njegovih besedah predlagajo uvedbo dveh enakovrednih prednostnih glasov, kar bi pomenilo, da bi lahko volivec obkrožil dva kandidata s posamezne liste.
Ob prednostnem glasu bi po predlogu uvedli tudi načelo domicila, kar bi pomenilo, da bi moral imeti kandidat stalno prebivališče v volilni enoti, v kateri kandidira za poslanca državnega zbora. S tem bi povečali vpliv volivcev na izbiro njihovega kandidata, saj bi se zmanjšala možnost, da stranke razporejajo kandidate glede na to, kje imajo večje možnosti za izvolitev, je dejal Ribičič.
Manj primeren z vidika odločilnega vpliva volivcev pa bi bil po oceni pravnikov način glasovanja, ki bi določal poseben glas za listo in poseben prednostni glas za kandidata.
1