Ponedeljek,
6. 1. 2014,
14.50

Osveženo pred

8 let, 6 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Natisni članek

Karl Erjavec Borut Pahor

Ponedeljek, 6. 1. 2014, 14.50

8 let, 6 mesecev

Pahor: V interesu Slovenije je, da ostane v Evropi prve hitrosti

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3
Predsednik republike Borut Pahor je na posvetu slovenske diplomacije poudaril, da je eksistencialnega pomena za interes naroda in Slovenije, da ostanemo v najbolj poglobljenem jedru Evropske unije.

Po njegovem mnenju se bo Evropa v prihodnje razvijala z več hitrostmi, v našem interesu pa je, da smo v Evropi prve hitrosti. Kot je opozoril, je to le delno odvisno od naše politične volje. V knjižici z naslovom Osvežitev strategije zunanje politike, ki jo je razdelil med zbrane vodje diplomatsko-konzularnih predstavništev, je poudaril, da je to bolj odvisno od tega, ali bomo kvalificirani za to, da bomo ostali v Evropi prve hitrosti.

Po Pahorjevem mnenju bosta vzporedno potekala procesa širitve EU in poglobitve sodelovanja, pri čemer ne bodo vse države vključene v Evropo prve hitrosti, ki pa bo v vsakem primeru Evropa z enotno valuto. Prav mogoče je, da bi, če bi se nadaljeval proces širitve in bi v unijo nekoč vstopila tudi Turčija, imeli Evropo treh hitrosti, je dejal.

"V našem interesu je, da smo v Evropi prve hitrosti" "V našem interesu je, da smo v Evropi prve hitrosti. To pa ni naša zunanjepolitična ali evropska usmeritev, ampak najprej predvsem naša domača naloga, če ocenjujemo, da je to naš nacionalni interes," je poudaril predsednik.

Pahor meni, da je za Slovenijo dober in koristen razvoj dogodkov, da bo Evropa šla po tej poti in da bomo predvidoma po evropskih volitvah dobili soglasje za novo konvencijo o prihodnosti Evrope. Po njegovem je možno, da bo prišlo do razprave o tem, da bi se zaradi večje učinkovitosti EU dalo nekaj pravic, ki sedaj pripadajo državam članicam, organom unije. "V Sloveniji morda ne zamujamo z razpravo o teh vprašanjih, gotovo pa nismo v prvih vrstah," je opozoril.

"Mi nismo ZDA, mi nismo melting pot. Mi moramo zaradi značaja EU ohraniti določene različnosti. Brez tega tudi zame kot prepričanega Evropejca EU ni prava perspektiva," je poudaril Pahor.

Erjavec: Slovenija potrebuje novo strategijo zunanje politike Karl Erjavec pa je dejal, da Slovenija potrebuje novo strategijo zunanje politike, ki bo na novo definirala vlogo države v mednarodnem prostoru in določila, kateri so njeni vitalni interesi.

Kot je v uvodnem delu posvetapoudaril zunanji minister Karl Erjavec, je obstoječa zunanjepolitična strategija že davno zastarela, saj je Slovenija vse cilje iz nje že v celoti izpolnila. Zato je po njegovih besedah potreben razmislek, kaj je vloga slovenske zunanje politike in kateri so najbolj vitalni interesi slovenske države, zlasti v spremenjenih mednarodnih okoliščinah. "Svet se zelo hitro spreminja, tisto, kar je veljalo nekoč, danes ne velja več," je poudaril.

Med prioritetami navedel širitev povezave ter evropsko varnostno in zunanjo politiko Erjavec želi, da bi državni zbor novo strategijo zunanje politike sprejel še letos. Med prioritetami Slovenije znotraj EU pa je Erjavec navedel širitev povezave ter evropsko varnostno in zunanjo politiko.

Napovedal je, da si bo Slovenija na področju multilaterale prizadevala za uspešno kandidaturo v Svet Združenih narodov za človekove pravice v obdobju 2016-2018.

Ocenil, da so odnosi s sosednjimi državami na splošno dobri in prijateljski Glede odnosov s sosednjimi državami je ocenil, da so na splošno dobri in prijateljski, vendar imamo z vsako tudi kakšno odprto vprašanje. S Hrvaško ima Slovenija dve odprti vprašanji. Pri vprašanju meje med državama, ki se rešuje z arbitražo, bomo morali spoštovati odločitev, ki jo bo sprejelo arbitražno sodišče, je dejal Erjavec. Predvideva, da bi bila ta odločitev lahko sprejeta v začetku leta 2015.

V odnosih z Italijo je minister izpostavil vprašanje financiranja slovenske manjšine, ki po njegovih besedah ni več tako zaostreno kot v preteklosti. Tudi v Avstriji so bili po njegovem mnenju narejeni pomembni koraki v odnosu do slovenske manjšine. Glede Madžarske pa je izrazil pričakovanje, da bo v tem mesecu končno odprta cesta Verica-Gornji Senik.