Pahor: Potrebujemo dogovor kot pred plebiscitom

Na novinarski konferenci je poudaril, da je imela Slovenija leta 1990 ozko "zgodovinsko okno priložnosti, vendar smo uspeli, ker smo bili enotni". Zdaj je spet takšen čas, obstaja tudi enaka potreba po skupnem ravnanju, je dejal nekdanji predsednik vlade in spomnil na njegovo opozarjanje na potrebo po pokojninski reformi, ki je nato padla na referendumu. Dramatični gospodarji in hlapci "Zdaj je zadnji čas, da sklenemo dogovor o skupnem naporu za izhod iz krize. Čas za uspešno ukrepanje se izteka. Gre za vprašanje, ali bomo gospodarji ali hlapci naše usode," je bil dramatičen Pahor. Posvaril je pred politično krizo, ki bi pomenila "nov, nedopusten zastoj", ki si ga Slovenija ne more privoščiti. Po četrt stoletja Pahorjeva deklaracija znanja, izkušenj, intuicije Nastop na novinarski konferenci je označil za svojo deklaracijo, ki izvira iz njegovih četrtstoletnih izkušenj v politiki. "To bo bržkone edina tovrstna izjava v predsedniški kampanji, s katero pokažem vse, kar imam pomembnega pokazati ljudem, ki bodo odločali o kandidatih za predsednika. Pokažem vse moje znanje, izkušnje, intuicijo in seveda pogum, da stojim za nečem, kar je ta hip izredno nepopularno. To je zamisel za sodelovanje s tistim, ki misli bistveno drugače in ki mu običajno pripisujemo slabe namere," je dejal nekdanji predsednik opozicijskih Socialnih demokratov.

Kdor se upre skušnjavi, pridela sadove Pahor je dejal, da je izjava o nuji narodne enotnosti za izhod iz krize, ki jo je prebral danes, temelj njegovega programskega nastopa na letošnjih predsedniških volitvah. "Napor za dogovor bo obrodil pričakovani sad, če se bo politika vsak dan, vsak trenutek, uprla skušnjavam po spodbujanju zamer in predsodkov, še zlasti tistih, ki so povezani s polpreteklo zgodovino." Poziv politiki je poslanec SD sklenil z besedami: "Enotni obstanemo, razklani propademo. Skupaj bomo zmogli. Zdaj je čas."

Kdo je bil za osamosvojitev in kdo ne? Pahor je v primerjavi med letoma 1990 in 2012 ocenil, da je tudi pred plebiscitom decembra 1990 v takratni skupščini grozil razpad na dva politična tabora, od katerih "si bo eden zelo prizadeval za osamosvojitev, drugi pa bo do tega cilja ravnodušen ali pa bo mu bo morda celo aktivno nasprotoval". Politični dogovor novembra leta 1990 je nato popolnoma spremenil vzdušje v Sloveniji. Pahor nam daje pol leta, največ leto dni Dialog ne zadošča več, potreben je dogovor, opozarja nekdanji premier. "Moja zelo osebna domneva in presoja je, da je priložnost in nuja za dogovor v slabem primeru pol leta, v dobrem pa leto dni. To je okno zgodovinske priložnosti, ki ga imamo. Če bomo v tem času skozi dialog dosegli tudi dogovor o skupnem naporu za izhod iz krize, potem ima Slovenija skorajda zagotovljene možnosti da se iz krize, kolikor je to v njeni moči, tudi izvleče."

Pahor je med peščico, ki opozarja na slovenske zamudnike Pahor po njegovi oceni sodi med peščico ljudi, ki govori o potrebi po dogovoru, večina meni, da ta ni mogoč, del javnosti pa, da ni potreben. Predsedniški kandidat SD se boji, da bi se v primeru, da do dogovora ne bi prišlo, lahko prvič po letu 1990 zgodilo, da bi bili Slovenci zgodovinski zamudniki. "Gre za vprašanje, kje bomo Slovenci pristali. Če boste gledali prizore iz Madrida, gledali ste prizore iz Grčije, gledali ste žalostne prizore iz Portugalske in lahko ste videli, kako se krepi razočaranje volivcev v Franciji zaradi nekaterih drugačnih odločitev predsednika Hollanda, kot je obljubil pred nekaj meseci."

Pahor bo prostovoljec tudi kot predsednik Pahor je govoril tudi o svoji, kot jo je označil sam, kontroverzni kampanji, katere del je tudi prostovoljno delo. Napovedal je, da bo, če bo izvoljen za predsednika, prostovoljno delo opravljal še naprej. Zavrnil je očitke na svoj račun, češ da je klovn. Eden od očitkov ga je presenetil, slišal pa ga je od izobraženih, premožnih ljudi, in sicer da se prostovoljno delo ne spodobi za predsednika.

Zakaj je smetar ali gozdar manj vreden? "Čakajte, kaj se za predsednika ne spodobi? Nič niste imeli proti, če sem šel delat v inštitut ali pa če sem delal v kakšnem obratu, ki ni zahteval delovnih naporov ali delovnih oblek. Kar naenkrat, ko pa sem se moral, zato da sem po vseh pravilih opravljal dela, preobleči v smetarja ali gozdarja ali koga drugega, ki opravlja za skupnost pomembno delo, sem bil klovn. Je to kaj povedalo o meni ali pa je to povedalo veliko o ljudeh, ki so ta očitek izrekli? Saj potem so ga umaknili, vendar prepozno, da si ga ne bi zapomnil," je bil čustven Pahor.