Torek, 25. 6. 2019, 18.51
5 let, 5 mesecev
Pahor: Ni potrebe, da imamo v lasti banko, da bi z njenimi profiti služili #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,67
53
"V strpni politični debati smo Slovenci zmožni narediti velike stvari, to smo že dokazali. In mislim, da je, če pogledamo z distance, Slovenija zgodba o uspehu," je ob dnevu državnosti v pogovoru za Planet povedal predsednik države Borut Pahor.
Gospod predsednik, 28 let je, odkar je Slovenija stopila na samostojno pot, vi ste na njenem političnem parketu pravzaprav od prvih demokratičnih volitev. Kakšni so danes občutki, katero obdobje je bilo za vas najlepše in katero najtežje?
Gotovo se spomnim tiste noči, ko je bila na Trgu republike svečano razglašena ustanovitev lastne države. Samo nekaj dni pred tem je bilo v Bučarjevi skupščini, kjer sem bil takrat eden od najmlajših delegatov oziroma poslancev, precej burno.
Danes, kar je čisto v redu in prav, govorimo o popolni enotnosti, vendar je treba za potrebe tega intervjuja spomniti, da je bilo samo nekaj dni pred odločitvijo o sprejemu temeljnih dokumentov, povezanih z ustanovitvijo lastne države, še ogromno prepirov, kako in kaj. No, vse to se je vendarle poleglo, dokumenti so bili sprejeti. Državo smo zvečer lahko razglasili.
Spomnim se tistega modrega neba nad nepregledno množico ljudi, enega vznesenega čustva. In takrat sem dobil dober občutek, karkoli se bo že zgodilo, se bomo prav postavili.
Pa se vam zdi, da smo danes dovolj zreli? Včeraj ste v svojem nagovoru omenili povezovanje, da moramo preseči ideološke razmejitve med sabo, se povezati kot narod, kar smo pred 28 leti storili. Kaj pa danes?
Mislim, da si za to veliko prizadevamo, da so bili strojeni veliki koraki pri preseganju nekaterih zgodovinskih razlik, ki so vladale med Slovenci, po tem, ko je sredi prejšnjega stoletja brat dvignil roko nad brata. Danes opažam v političnih polemikah še vedno kakšno besedo nestrpnosti preveč, ampak tistega sovraštva, ki je ob prvih demokratičnih volitvah po nastanku naše države še vedno gorelo v prostorih Bučarjeve skupščine, tega danes ni več.
Torej menite, da se zadeve premikajo na bolje kljub zadnjim trenjem, ki smo jim bili spet priča. Tudi včeraj na prireditvi ni bilo nekaterih ključnih osamosvojitvenih akterjev. Kako na te stvari gledate danes?
Prav včeraj se mi zdi, da so se vsi vsaj na nek način potrudili povedati, da skupaj praznujemo dan državnosti. Ko sem imel popoldne sprejem za svojce, so prišli glavni politični akterji z leve, z desne, prvi predsednik, predsednik Janez Janša, ki redko pride na takšne dogodke, prišel je predsednik Matej Tonin, prišli so nekdanji in zdajšnji politiki, generali, ljudje, ki so tako ali drugače soustvarjali Slovenijo.
Zrele demokracije pri glavnih vprašanjih poskušajo najti kompromise, pri tistih vprašanjih, ki pa niso pomembna, tam pa naj polemike kar ostanejo.
"Zrele demokracije pri glavnih vprašanjih skušajo najti kompromise, pri tistih vprašanjih, ki pa niso pomembne, tam pa naj polemike kar ostanejo."
Ena izmed teh polemik, glavnih vprašanj po 28 letih, je tudi privatizacija bank.
Javni zdravstveni sistem, javni izobraževalni sistem, javni infrastrukturni sistem, to je vse kul. Ni pa potrebno, da imamo banko ali kako običajno trgovsko ali gospodarsko družbo zato, da bi z njenimi profiti služili.
Torej socialna in gospodarska varnost države ne temelji na tem.
Zdaj bi bilo sijajno, da bi vlada, ki dela v stabilnih okoliščinah, ki jih je s to koalicijo tudi vzpostavila, morda naredila kakšen projekt več, na primer reformo zdravstvenega sistema, morda reformo javnega plačnega sistema.
V strpni politični debati smo Slovenci zmožni narediti velike stvari, to smo že dokazali. In mislim, da je, če pogledamo z distance, Slovenija zgodba o uspehu.
Danes praznujemo dan državnosti. Pred 28 leti, 25. junija 1991, je namreč tedanja skupščina sprejela Temeljno ustavno listino o samostojni in neodvisni Republiki Sloveniji ter ustavni zakon za izvedbo temeljne ustavne listine in Deklaracijo o neodvisnosti. Sedemnajstega junija se je začela osamosvojitvena vojna, ki je trajala do 6. julija.
53