Torek,
4. 6. 2019,
15.40

Osveženo pred

5 let, 5 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1,21

8

Natisni članek

Natisni članek

volilni okraji spremembe volilna zakonodaja Borut Pahor

Torek, 4. 6. 2019, 15.40

5 let, 5 mesecev

Pahor: Ali bomo volili po starem sistemu ali tako kot na evropskih volitvah #video

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1,21

8

Predsednik republike Borut Pahor je na današnji novinarski konferenci, ki je bila namenjena predvsem predstavitvi vrha pobude Tri morja, predstavil težnje po spremembi slovenskega volilnega sistema. Pahor je posebej omenil možnost ukinitve volilnih okrajev in uvedbo relativnega prednostnega glasu, s katerim bi volivci dobili večjo moč na izbiro poslanca. Ob tem je sicer poudaril, da je za takšno rešitev potrebna široka politična podpora.

Ustavno sodišče je decembra lani ugotovilo, da je četrti člen zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor, ki določa območja volilnih okrajev, v neskladju z ustavo. Ustavni sodniki so državnemu zboru naložili, da mora neskladje odpraviti v dveh letih, torej do decembra 2020.

volitve
Novice Ustavno sodišče: Tako velike razlike med volilnimi okraji so neustavne #video

Pahor naklonjen ukinitvi volilnih okrajev in uvedbi relativnega prednostnega glasu

Predsednik republike Borut Pahor, ki skupaj s predstavniki političnih strank išče mogoče rešitve za odpravo protiustavnosti volilnega sistema, je danes v povezavi s spremembami volilnega sistema posebej navedel rešitev v obliki ukinitve volilnih okrajev in uvedbo relativnega prednostnega glasu. "Smo pred tem, da se odločimo, ali bomo volili po starem sistemu z 88 volilnimi okraji ali tako, kot smo volili na zadnjih evropskih volitvah," je pojasnil predsednik republike.

Pahor je poudaril, da bi bila za ukinitev volilnih okrajev in uvedbo relativnega prednostnega glasu potrebna široka podpora v državnem zboru. "Morebitna široka politična podpora, ki bi terjala 60 glasov ali več, bi v resnici pomenila korak k temu, da bi volivci bolj odločali o izvolitvi poslancev v državni zbor kot do zdaj," je poudaril predsednik države, ob tem pa dodal, da se ni mogoče zanašati na to, da bo ta ideja na koncu tudi uspešna. "Če bi nam to uspelo, bi bilo to seveda imenitno," je menil Pahor.

majniška deklaracija borut pahor
Novice Po srečanju pri Pahorju: absolutni prednostni glas brez podpore #video

Kot drugo možnost omenil spremembo območij volilnih okrajev

Kot drugo mogočo rešitev oziroma alternativo je navedel spremembo območij volilnih okrajev: "Ta zahteva samo 45 glasov, ampak to pravzaprav ne bi pripomoglo k nič večji moči volivca na izbiro poslanca," je o drugi možnosti, ki jo je poimenoval kot zasilno zavoro, dejal Pahor.

Predsednik republike bo pogovore o spremembah volilne zakonodaje s predsedniki strank in vodji poslanskih skupin za zaprtimi nadaljeval sredi tega meseca, 12. julija pa se bo s predstavniki strank o omenjeni temi pogovarjal in usklajeval v predsedniški palači v Ljubljani.

Pahor pred vrhom pobude Tri morja prepričan o njeni aktualnosti

Predsednik republike je danes pred vrhom pobude Tri morja, ki ga bo gostil v sredo in četrtek, poudaril, da bo glede na število predsednikov in drugih visokih gostov, ki se bodo udeležili dogodka, to eno od največjih politično-poslovnih srečanj v Sloveniji do zdaj. Izrazil je tudi prepričanje, da bo vrh dokazal živost in aktualnost pobude.

Ob Pahorju, ki bo gostil srečanje, se bo vrha udeležilo pet predsednikov in tri predsednice: Rumen Radev iz Bolgarije, Miloš Zeman s Češke, Kersti Kaljulaid iz Estonije, Kolinda Grabar-Kitarović iz Hrvaške, Raimonds Vejonis iz Latvije, Dalia Grybauskaite iz Litve, Andrzej Duda iz Poljske in Klaus Iohannis iz Romunije. Kot gostje prihajajo tudi nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier, predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker in ameriški sekretar za energijo Rick Perry. (STA)