Torek, 7. 8. 2018, 4.06
5 let, 8 mesecev
Pahor na Twitterju blokiral sledilca. Mu je kratil pravico?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
8,53
20
Zasledili smo, da je Borut Pahor na svojem uradnem računu predsednika Republike Slovenije na Twitterju blokiral sledilca. V njegovem uradu odgovarjajo, da se je zgodila napaka, ki so jo že odpravili. Primer ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je blokiral več sledilcev, je bil celo na sodišču, zato smo preverili, ali je Pahor s tem državljanu kratil pravico do informacij javnega značaja.
Na vprašanje, zakaj so blokirali sledilca in ali je to pogosta praksa, so nam iz urada predsednika republike odgovorili, da "je očitno prišlo do neke napake pri upravljanju računa". Dodali so, da so napako že odpravili in da se zanjo opravičujejo.
Sledilce blokirajo tudi drugi politiki
Z malo brskanja po Twitterju lahko naletimo na še en primer uporabnika, ki navaja, da ga je Pahor blokiral in da ne more več slediti njegovim zapisom. Uradnemu profilu predsednika republike sicer sledi 60.800 uporabnikov.
To ni osamljeni primer, tudi drugi slovenski politiki so že blokirali kakšnega sledilca. Je pa vprašanje, ali je sprejemljivo blokirati sledilca na uradnem profilu politika na funkciji.
Tudi funkcionarji v drugih državah brišejo objave uporabnikov na družbenih omrežjih in blokirajo njihove račune. Najbolj znan po tem je ameriški predsednik Donald Trump, ki ima na svojem uradnem profilu 45. predsednika ZDA na Twitterju 53,5 milijona sledilcev.
Trump naj kritike le utiša, ne pa blokira
V medijih je odmevala tožba, ki sta jo zoper Trumpa zaradi blokiranja več kritikov vložila skupina uporabnikov na Twitterju in Inštitut za prvi amandma k ameriški ustavi z univerze Columbia.
Newyorška zvezna sodnica Naomi Reice Buchwald je maja letos odločila, da uradni profil funkcionarja pomeni javni prostor, da imamo ljudje ustavno pravico sodelovati v javni razpravi v tem prostoru in da predsednik kot oblast krši ustavno pravico, če nekoga iz te razprave izključi, torej blokira. Medtem ko v primeru "utišanja" s klikom na "mute" Trump ustavne pravice ne bi kršil.
Nasprotniki: Predsednik sam odloča, kdo bo sodeloval v razpravi
Sporu se slovenski državni organi lahko izognejo, če sledijo nasvetu omenjene ameriške sodnice in "moteče uporabnike 'mutirajo', ne blokirajo", svetuje pravnik Jurij Toplak.
Ustavni pravnik Jurij Toplak opozarja, da gre "za odločitev ene same prvostopenjske sodnice in da odločitev še ni dokončna, saj se je ameriško pravosodno ministrstvo zoper sklep pritožilo".
Dodaja, da nasprotniki odločitve trdijo, da ne gre za javni prostor in da predsednik ali drug nosilec oblasti "lahko odloča, koga bo imel v svoji razpravi na profilu", podobno kot na drugih svojih dogodkih lahko izključi osebo. Dodajajo, da ne gre za prostor, ki bi ga organiziral on, temveč podjetje Twitter.
Kot pravi pravnik, bo treba počakati na končne odločitve prizivnih sodišč ali vrhovnega sodišča, da bomo dobili odgovore na vprašanji:
- ali obstaja ustavna pravica do pisanja na funkcionarjevem profilu in
- ali funkcionar lahko izključi kogarkoli želi, enako kot ga lahko izključi iz drugih dogodkov, ki jih organizira.
"Ker gre za nedokončano odločitev ene sodnice, ne vemo niti, kakšen je odgovor po ameriškem pravu, enako tudi ne, kakšen bi bil odgovor slovenskih sodišč," opozarja Toplak.
Primer, ki presega Trumpa, pomemben tudi za Slovenijo
Po njegovih besedah je primer "zelo zanimiv in pomemben", saj presega Trumpa. Uporabniki namreč tudi od drugih politikov, senatorjev, ministrov in županov zahtevajo, da jih odblokirajo.
Primer je pomemben tudi za Slovenijo in preostali svet, "saj ameriško pravo pogosto postavlja standarde, ki jim preostale države sledijo", navaja Toplak. Dodaja, da v ZDA svobodo izražanja v primerjavi z Evropo "jemljejo zelo resno in je tam ena najbolj zaščitenih pravic".
Ker pravno ni določeno, ali je blokiranje sledilca na uradnem profilu funkcionarja, kot je profil predsednika republike, sporno, ustavni pravnik dodaja, da se sporu slovenski državni organi lahko izognejo, če sledijo nasvetu omenjene ameriške sodnice in "moteče uporabnike 'mutirajo', ne blokirajo".
Tudi za uradnim profilom je vedno konkretna oseba
"Ne vidim odgovora, ki bi bil zavezujoč," pa na zgornje vprašanje odgovarja urednik rubrike Digisvet na Siol.net Srdjan Cvjetović, ki pravi, da pri osebnih profilih na družbenih omrežjih ni dvomov, saj jih vsak lahko upravlja, kakor želi, dokler s tem ne dela kaj nezakonitega, nestrpnega in žaljivega.
Drugače je pri službenih profilih, kjer sta dva nasprotujoča principa, in sicer pravica dostopa do informacij javnega značaja in pravica do samoodločanja o uporabniškem profilu, katerega nastavitve so zasebna last vsakega uporabnika.
"Če neki izpostavljen politik na svojem osebnem profilu deli počitniške fotografije in prav nič od svojega političnega dela, ni dolžan polagati računov, komu bo onemogočil dostop, a ko gre za obveščanje o njegovi funkciji, bi dostop do teh informacij moral imeti vsakdo, vsaj vsi tisti, ki ga lahko (ne) volijo," meni Cvjetović.
"Po drugi strani je tudi za uradnimi profili vedno neka konkretna oseba, bodisi prav ta oseba bodisi nekdo, ki ta profil vzdržuje v imenu te osebe … Status javne osebe ima pač tudi svoje učinke in značilnosti, ki niso vedno najbolj prijetni," dodaja urednik rubrike Digisvet.
20