Pahor kritično o prioritetah EU, pozitivno o Junckerju

Luksemburžan Jean-Claude Juncker pa bi bil po njegovih besedah za Slovenijo dobrodošla izbira za predsednika Evropske komisije, saj je izkušen, zmeren in smel politik, ki razume male države.

"Sem med kritiki," je Pahor komentiral strateški načrt prednostnih nalog v prihodnjih petih letih, s katerimi naj bi unija vse bolj evroskeptične Evropejce prepričala, da je njihova blaginja na prvem mestu.

Pet prednostnih nalog Pet prednostnih nalog, ki jih vključuje strateški načrt za unijo v časih sprememb, so rast, zaposlovanje in konkurenčnost, zaščita državljanov, energetska unija, unija svobode, pravice in varnosti ter krepitev vloge unije v svetu.

Ta načrt po Pahorjevih ocenah sicer vključuje dobronamerne in prave cilje, a še zdaleč ni dovolj ambiciozen. Napisan je v dobri veri, z občutkom za realnost, a ne verjamem, da je to, kar je trenutno mogoče v EU, dovolj dobro za njeno prihodnost, je ocenil.

"Dokumentu se vidi, da je pisan v razmerah, ko Evropa po hudih letih krize izkazuje svojo moč in nemoč, je minimalen dogovor o tistem, kar naj bi Evropa v prihodnjih petih letih storila za oživitev gospodarske rasti, ustvarjanje novih delovnih mest in blaginje," meni Pahor.

"EU se vidi, da je izgubila svojo moč, vlogo in pomen" EU se po njegovih besedah po petih letih krize vidi, da je v razmerju z drugimi celinami in primerljivimi ekonomijami v svetu izgubila svojo moč, vlogo in pomen.

Iz načrta se po Pahorjevih besedah sicer vidi tudi, da smo se iz krize nekaj naučili, saj v njem ni poudarek zgolj na fiskalni disciplini, temveč tudi na spodbujanju investicij, inovacij in gospodarske rasti.

A kot dobrega poznavalca unije predsednika bode v oči ena pomanjkljivost strateškega načrta - da ne vključuje institucionalnih sprememb, potrebnih za uresničitev zastavljenih ciljev. Pahor se namreč zavzema za spremembo pogodbe, novo konvencijo o prihodnosti Evrope.

Predlagane prioritete po njegovem mnenju izražajo šibkost predlagatelja, odhajajočega predsednika Evropskega sveta Hermana Van Rompuya, ki mu je sicer slovenski predsednik, kot je sam poudaril, zelo naklonjen.

Pahor o Junckerju: Gre za zmernega politika z občutkom za realnost Zelo naklonjen je Pahor tudi Junckerju. "Kar mu nekateri očitajo - 20 let eksekutivnih izkušenj, je njegova prednost, ne slabost. Gre za zmernega politika z občutkom za realnost, ki mu ne gre odrekati ambicioznosti in smelosti, ko gre za poglede na prihodnost," je prepričan Pahor.

Ob tem je predsednik republike spomnil, da je podporo Junckerju za predsednika komisije izrekla že premierka Alenka Bratušek, ki opravlja tekoče posle, ter ocenil, da bi bila izvolitev Junckerja za predsednika komisije za Slovenijo dobrodošla, tudi zato, ker razume težave malih držav v EU.

Novembra 2009 je Pahor, tedaj v vlogi predsednika vlade, po izbiri Van Rompuya za predsednika Evropskega sveta in Catherine Ashton za visoko zunanjepolitično predstavnico dejal, da še ni napočil čas za močne evropske voditelje.

Pahor je leta 2009 v bitki za visoki zunanjepolitični položaj podpiral Tonyja Blaira, ki mu po njegovih besedah kljub napačni odločitvi za vojno v Iraku ni mu bilo mogoče očitati pomanjkanja voditeljskih sposobnosti in karizmatičnosti.

"Takrat se je zdelo, da voditelji ne želijo na čelu evropskih institucij močne osebnosti, ker bi metale senco na njihova stališča in poglede. V tem smislu Evropa ni močno napredovala," pravi Pahor danes, pet let pozneje.

Pahor zastopa Slovenijo prvi dan tokratnega vrha unije v Ypresu, kjer so najprej slovesno obeležili 100. obletnico začetka prve svetovne vojne, sedaj na večerji razpravljajo o prioritetah, nato pa se bodo vrnili v Bruselj, kjer bo v petek drugi dan zasedanja, ki se ga bo udeležila Bratuškova.