Otroci v obdobju epidemije za zasloni dvakrat več časa kot običajno

Slovenski otroci so med spomladanskim zaprtjem v povprečju za zasloni preživeli 6,69 ure na dan, od tega je bilo šolskega dela za 3,85 ure. Evropsko povprečje v letu 2018 je bilo po podatkih EU Kids Online raziskave 2,6 ure na dan za vse aktivnosti skupaj, je raziskavo povzela Bojana Lobe iz Centra za metodologije in informatiko na FDV.

Raziskava o izkušnjah otrok in mladostnikov s spletnimi tveganji v obdobju prvega zaprtja držav zaradi novega koronavirusa je bila sicer objavljena na današnji dan varne rabe interneta in zajema 11 evropskih držav; ob Sloveniji so bile vključene še Avstrija, Francija, Irska, Italija, Nemčija, Norveška, Portugalska, Romunija, Španija in Švica. Raziskovalci so podatke zbrali med junijem in avgustom lani. Anketo je izpolnilo 6.195 otrok, starih med 10 in 18 let, in 6.195 njihovih staršev, navaja STA.

Na mednarodni ravni je vsakega drugega starša skrbela čezmerna raba digitalnih tehnologij v obdobju pandemije novega koronavirusa, je ugotovitve raziskave v sporočilu za javnost povzela Lobetova. V Sloveniji je 43 odstotkov vprašanih staršev dejalo, da jih čezmerna raba digitalnih tehnologij skrbi bolj kot v obdobju pred zaprtjem.

Slaba polovica otrok (48 odstotkov) je poročala o tem, da so bili v obdobju zaprtja držav bolj zaskrbljeni zaradi povečane uporabe digitalnih tehnologij. V Sloveniji je bil ta odstotek še nekoliko višji, in sicer 54-odstoten.

Zaradi naprav izpuščali obroke ali spanec

Obenem je slaba polovica vseh otrok poročala, da so imeli težave zaradi čezmerne rabe tehnoloških naprav, na primer, da so izpuščali obroke ali spanec. Slovenija je sicer med vsemi 11 vključenimi državami tista, kjer je najmanjši odstotek otrok (17 odstotkov) poročal, da se jim je v času zaprtja to dogajalo bolj pogosto kot prej.

Nekateri otroci so v tem obdobju tudi aktivno poskušali spremeniti vzorce uporabe. Skoraj tretjina otrok je poročala, da se je v tem času pogosteje dogajalo, da so bili neuspešni pri zmanjševanju časa uporabe digitalnih tehnologij. Tudi v Sloveniji je bil ta delež v skladu z evropskim povprečjem, torej 33-odstoten.

Foto: Getty Images Trije od petih otrok in mladostnikov so sicer poročali, da se na spletu počutijo varne. Dva od petih pa sta izrazila zaskrbljenost zaradi varnosti. Največ otrok je poudarilo, da so v prvem zaprtju držav zaznali povečanje pojava lažnih novic oziroma dezinformacij, sledita porast sovražnega govora in uporabniško kreiranih škodljivih vsebin.

V Sloveniji petina otrok ocenjuje, da še nikoli niso naleteli na lažne novice, slaba tretjina pa meni, da se je v obdobju zaprtja to zgodilo bolj pogosto kot prej. V Sloveniji je bil najnižji, 32-odstoten, delež otrok, ki so bili na spletu ustrahovani; mednarodno povprečje je malenkost pod 50 odstotki. Med tistimi, ki so bili kdaj ustrahovani, pa je v obdobju zaprtja 24 odstotkov slovenskih otrok in mladostnikov doživelo več spletnega ustrahovanja kot običajno, 38 odstotkov pa manj.

Sicer je v Sloveniji sporočila sovražnega govora opazilo 62 odstotkov otrok. Četrtina vprašanih slovenskih otrok poroča, da so tovrstna sporočila v obdobju zaprtja opazili bolj kot prej. Je pa v Sloveniji 88 odstotkov otrok ocenilo, da niso bili žrtve zlorabe osebnih podatkov. Petina otrok je poročala o izkušnji z virusom ali vohunskim programom.

Velika večina staršev se z mladimi pogovarja o tem, kaj počnejo z digitalnimi tehnologijami, predlaga načine za uporabo internetne varnosti, vsaj 85 odstotkov jih tudi omejuje ali prepoveduje dostop do nekaterih vrst vsebin. Veliko staršev je tudi naklonjenih uporabi tehničnih rešitev, kot so na primer blokiranje, filtriranje, sledenje spletnim mestom ali aplikacijam, ki jih uporablja njihov otrok; v Sloveniji tako meni dve tretjini staršev, poroča STA.

Raziskava je nastala pod okriljem pridruženega raziskovalnega centra Evropske komisije v sodelovanju s številnimi evropskimi univerzami, vključno z ljubljansko fakulteto za družbene vede.