Torek, 7. 5. 2024, 14.09
7 mesecev, 2 tedna
Ograje, prizidki in žive meje – pogosti razlogi za sosedske spore
Imeti dobrega soseda pomeni imeti pravega prijatelja in zaveznika. A sosedje so mnogokrat vse drugo kot to. Sosedski odnosi in sosedski spori glede parcel, mejnih zadev in dostopa predstavljajo ključno področje, ki lahko vpliva na naše vsakdanje življenje. Pomembno je razumeti, kakšne so naše pravice in kako lahko na miren in konstruktiven način zagotovimo stabilnost odnosov. Za vse drugo pa je tu Pravnik na dlani.
Sosedska nesoglasja glede parcel
Pogosto se pomena urejenih parcelnih mej zavedamo šele takrat, ko se soočamo s težavami. Urejena meja parcele namreč zagotavlja ustrezno pravno varnost, saj definira, kje se končajo in začnejo lastninske pravice. Eden najpogostejših vzrokov sosedskih sporov pa je prav nedoločena ali kršena meja med parcelami. Lastninsko pravico ureja stvarnopravni zakonik. Določeno je, da morajo lastniki povezanih nepremičnin lastninsko pravico izvrševati tako, da se medsebojno ne vznemirjajo in si ne povzročajo škode.
Kako je z drevesi in živo mejo, ki raste na meji?
Plodovi dreva, ki raste na meji, se po enakih delih delijo med soseda. Če plodovi s sosedovega drevesa padejo na vaša tla, so plodovi vaši. Pravico imate, da veje, ki segajo v zračni prostor vaše nepremičnine, odstranite. Tako je tudi v primeru žive meje. Seveda lahko od soseda zahtevate, da on poskrbi za ureditev žive meje, kadar postane ta moteča za vas. Lahko pa veje sami porežete in jih pospravite brez soglasja soseda.
Enako velja tudi za korenine, ki rastejo v vašo nepremično, pri čemer pa je pomembno, da to lahko storite le, če tega na vaš poziv ne stori lastnik sosednje nepremičnine. Zahtevate lahko, da se drevo na skupne stroške odstrani, če vas ovira pri rabi nepremičnine.
Ograja na meji? Je to dovoljeno?
Pogost vzrok medsosedskih sporov so tudi ograje. Za postavitev ograje na meji je potrebno soglasje obeh mejašev. V primeru takega soglasja se lahko ograja postavi tudi na mejo, sicer pa je potreben odmik od meje vsaj 50 centimetrov.
Gradbeni zakon pri tem določa, da so vse ograje, nižje od 2,20 metra, enostavni objekti, za katere ni potrebno gradbeno dovoljenje. Ograje med 2,2 metra in 3,5 metra pa že sodijo med nezahtevne objekte, za katere je gradbeno dovoljenje potrebno. A pazite: vsaka občina sprejme svoj prostorski načrt, ki tudi določa višino ograje in odmik od meje. Mogoče so na vašem območju določila drugačna, zato preverite. Preverite lahko seveda tudi, ali se vaš sosed drži vseh določil.
Kaj torej lahko naredim, če se sosed ne drži določil?
Če se želimo pritožiti glede meje, nikar ne pozabimo na roke. Vložimo lahko tožbo za motenje posesti, tu pa velja rok 30 dni od motitvenega dejanja (npr. postavitve ograje, posaditve drevesa, žive meje) in najpozneje v enem letu od dneva, ko je motenje nastalo. Tožbo morate vložiti na pristojnem sodišču, tj. tam, kjer je parcela. Sodišče potem daje varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje. Z odločbo o zahtevku za varstvo pred motenjem posesti odredi sodišče prepoved nadaljnjega motenja ali druge ukrepe.
Naročnik oglasnega sporočila je Sedem, d. o. o.
