Odpornost bank na sistemska tveganja po navedbah Banke Slovenije ostaja visoka

"Sistemska tveganja za stabilnost finančnega sistema, v katerem je bančni sistem lani znova posloval z rekordnimi dobički, ostajajo nizka do zmerna," je na današnji novinarski konferenci dejal Primož Dolenc. V takšnih razmerah makrobonitetna politika Banke Slovenije ostaja preventivno naravnana in usmerjena k ohranjanju odpornosti bančnega sistema na domače in zunanje šoke, je dodal.

Kot je orisal, so v drugi polovici lanskega leta naraščale geopolitične napetosti, ki se letos ob ukrepih gospodarske in carinske politike ZDA še krepijo. Negotovosti vplivajo tudi na gospodarsko aktivnost v evrskem območju, ki se sooča s skromno gospodarsko rastjo. V slovenskem gospodarstvu pa se po njegovih navedbah v splošnem ugodne razmere nadaljujejo.

Povečana negotovost se odraža v kreditnem tveganju, zato je Banka Slovenije za prvo letošnje četrtletje raven ocene zvišala na zmerno s stabilnimi obeti, je povedala direktorica oddelka Finančna stabilnost in makrobonitetna politika Meta Ahtik. "V naslednjih četrtletjih ne pričakujemo nadaljnjega porasta kreditnega tveganja. Raven nedonosnih izpostavljenosti ostaja na nizki ravni," je dejala.

Opazno je poslabšanje poslovanja nefinančnih družb predvsem v predelovalnih dejavnostih. Povečuje se tudi obseg nedonosnih potrošniških posojil, vendar pa ob visoki kreditni aktivnosti v tem segmentu njihov delež ostaja stabilen. Bolj kot v deležu nedonosnih potrošniških posojil se je poslabšanje pogojev poslovanja v predelovalnih dejavnostih odrazilo v prerazvrščanju izpostavljenosti v skupino s povečanim kreditnim tveganjem, je pojasnila.

Tveganje nepremičninskega trga se lahko poveča

Tveganje z nepremičninskega trga ostaja ocenjeno kot zmerno, z možnostjo, da se v prihodnje poveča. Ponudba stanovanjskih nepremičnin po njenih besedah že dalj časa zaostaja za povpraševanjem, kar ob nižanju obrestnih mer za stanovanjska posojila prispeva k nadaljnji rasti cen stanovanjskih nepremičnin ob hkratnem upadu števila prodaj. V prihodnje bi se lahko povečalo tveganje, ki izhaja iz lizinških družb.

Dohodkovno tveganje ostaja ocenjeno kot nizko, vendar v Banki Slovenije pričakujejo, da se bo okrepilo. Preostale ocene glede tveganj in odpornosti ostajajo nespremenjene, pričakovanja pa stabilna. Kot zmerno in stabilno so ocenili tveganje financiranja v bančnem sistemu. Vloge nebančnega sektorja ostajajo najpomembnejši in stabilen vir financiranja bank. Tudi obrestno tveganje ostaja zmerno in stabilno, saj so spremembe pri posojilih in vlogah le v manjši meri vplivale na obrestno občutljivost bank.

Kibernetsko tveganje povišano

Oceno pri kibernetskem tveganju je Banka Slovenije zaradi morebitnih kibernetskih groženj ohranila povišano s stabilno tendenco. "Kibernetsko tveganje ohranjamo na povišani ravni zaradi morebitnih kibernetskih groženj, ki bi lahko izvirale iz geopolitičnih negotovosti," je povedala Ahtik. Oceno podnebnih tveganj so medtem v centralni banki ohranili na zmerni ravni.

Ocena odpornosti bančnega sistema je z vidika solventnosti in dobičkonosnosti ostala visoka. Takšna ocena ostaja tudi v segmentu likvidnosti. Finančni položaj gospodinjstev in podjetij ostaja ugoden. Tudi razmere v nebančnem delu finančnega sektorja ostajajo razmeroma ugodne, je še povzel Dolenc.

Inflacija naj bi se še zniževala

A kot je opozoril, je ob tveganjih, povezanih predvsem s carinsko politiko ZDA, nadaljevanje leta precej bolj negotovo. Čeprav je Slovenija glede tega izpostavljena bolj posredno prek zunanjetrgovinskih partneric EU, bi protekcionistični ukrepi negativno vplivali na gospodarsko aktivnost. Po oceni iz lanskega decembra bi ti gospodarsko rast lahko znižali za 0,5 odstotne točke.

Inflacija, ki je v Sloveniji in evrskem območju od leta 2022 bistveno upadla, naj bi se po prehodnem jesenskem in zimskem zvišanju v nadaljevanju leta še znižala in se ustalila okoli ciljnih dveh odstotkov. A negotovost glede inflacijskih obetov po njegovih opozorilih ostaja visoka, saj bi lahko stopnjevanje trgovinskih napetosti povzročilo depreciacijo evra in povečanje stroškov uvoza, medtem ko bi lahko večja poraba za obrambo in infrastrukturo prek skupnega povpraševanja zvišala inflacijo.