Odbor za kmetijstvo za popolno sledljivost porekla svinjine

Ministrstvu pa med drugim predlagajo, da prouči možnost popolne sledljivosti porekla svinjskega mesa do končnega potrošnika.

Za pospeševanje aktivnosti pri lokalni oskrbi Odbor ugotavlja, da je vzrok za slabe razmere v slovenski prašičereji tudi v stanovski nepovezanosti, zato poziva rejce, da pristopijo k ustreznemu povezovanju vseh členov v prašičerejski verigi. Ministrstvu tudi predlagajo, da pripravi nadstandardno shemo reje prašičev za novo finančno perspektivo 2014-2020 ter da pospeši aktivnosti pri lokalni oskrbi in promociji tovrstne oskrbe.

Kritično stanje v prašičereji Marko Višnar iz konzorcija Ohranimo prašičerejo Slovenije, v katero so vključeni rejci prašičev, je opozoril, da se Slovenija sooča s kritičnim stanjem v prašičereji, saj imamo samo še tri farme, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo.

Slovenec letno zaužije 49 kilogramov svinjine Svinjina je pri nas pomemben prehranski artikel, saj prebivalec letno povprečno zaužije 49 kilogramov svinjine. "Stopnja samooskrbe je pri prašičereji padla na 35 odstotkov in še vedno pada. Padajo tudi realne cene mesa v Sloveniji," je dejal Višnar in opozoril na nelojalno konkurenco iz držav EU, pri čemer je slovenska prašičereja v bolj neugodnem položaju kot sosednje države. Izpostavil je tudi, da smo v zadnjih letih nedosledno tržili slovensko poreklo prašičev.

Kratkoročno naj se ukrepa pri problematiki plemenskih svinj V konzorciju predlagajo, da se najprej kratkoročno ukrepa pri problematiki plemenskih svinj. Predlagajo pomoč v višini 460 evrov na plemensko svinjo oz. 23 evrov na pitanca ter druge ukrepe. Izpostavljajo, da ni urejena zaščita porekla in potrošnikov, da je odkupna cena prašičev nesorazmerna z drugimi sosednjimi državami.

Treba je poiskati razvojni koncept Minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič je poudaril, da je treba poiskati razvojni koncept za slovensko prašičerejo. Poudaril je, da je posebna delovna skupina v zadnjem času opravila več srečanj in iskala rešitve, ki so možne v pravnih okvirih. Ugotovil je, da je situacija v prašičereji težka tako za tiste, ki imajo organizirano proizvodnjo v velikih obratih, kot druge. Znižalo se je predvsem število prašičerejskih kmetij. "Samo od leta 2006 do 2011 se je pri nas skrčila prašičereja za polovico na 347.000 prašičev. Na osnovi analize stanja smo zato dolžni poiskati nove poti za slovensko prašičerejo," je še dejal.

Konkretnih rešitev še ni Državni sekretar na kmetijskem ministrstvu Branko Ravnik je poudaril, da so v delovni skupini evidentirali nujne ukrepe, niso pa oblikovali konkretnih rešitev. "Pripravili smo nabor aktivnosti, ki vključujejo neposredno finančno pomoč, ki je možna v obliki sheme "de minimis", osredotočili smo se na vzpodbujanje investicijske aktivnosti, vključno z umeščanjem objektov v prostor, pripravili bomo specialen razpis za prašičerejce za nadstandardno počutje živali," je pojasnil in izpostavil pomen večjega povezovanja rejcev za učinkovitejše nastopanje rejcev na trgu.

Svinjereja je pri nas tehnološko zaostala V času uspešnih ekonomskih kazalcev v prašičereji je ta panoga pri nas tehnološko zaostala, je bil kritičen Miroslav Rednak s Kmetijskega inštituta Slovenije. "To se nam lahko zgodi pri vsaki panogi, če ne bomo tehnološko napredovali," je opozoril.

Stroški za rejo so previsoki Glavni problem je, da smo nekonkurenčni, meni Robert Hrovat (SDS). Izpostavil je, da so stroški za rejo previsoki in da takoj potrebujemo ukrepe, ki bodo privedli do cen svinjine v tujini. "Prvi cilj je čim višja samooskrba, drugi pa čim višja konkurenčnost," je dejal.

PS je za vzpostavitev osnovne črede V Pozitivni Sloveniji od ministrstva pričakujejo, da bo zagotovilo sredstva za ukrepe, ki bodo z vidika prehrambene samooskrbe pomembna, panogo pa bodo pripeljali iz težav, v katerih se je znašla zaradi neodzivnosti države po vstopu v EU. Menijo, da je nujno potrebno izvesti ukrepe, ki bodo zagotovili vzpostavitev osnovne črede, vzpostavili verigo med prašičerejci in trgom, promovirali izdelke slovenskega porekla, je dejal Branko Ficko (PS).

Naslednja kriza, ki nas čaka, bo prehranska kriza Ivan Vogrin (DLGV) pa je poudaril, da se velja pripraviti na opozorilo nekdanjega ministra Dejana Židana, da bo naslednja kriza, ki nas čaka, prehranska kriza. Opozoril je, da kmet še vedno ne more prodati, kar pridela v svojem lokalnem okolju. Prepričan je, da bo minister naročil ukrepe, ki bodo omogočali pomoč tej panogi.