Sreda, 5. 5. 2021, 7.35
3 leta, 6 mesecev
Odbor DZ prižgal zeleno luč podlagi za prevozne platforme
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,51
9
Cilj zakona je več mobilnosti, mogoče bo naročanje prevoza prek aplikacije ob vnaprej znani ceni, avtomobilu, vozniku in relaciji, je poudaril minister Jernej Vrtovec.
Odbor DZ za infrastrukturo, okolje in prostor je na današnji seji prižgal zeleno luč predlogu novele zakona o prevozih v cestnem prometu, ki prinaša podlago za delovanje platform za prevoze, kot je Uber. V javnosti že nekaj časa poteka burna razprava o prednostih in slabostih prihoda omenjenega prevoznika na slovenski trg.
Vlada je znova zagovarjala rešitve, ki prinašajo modernizacijo in digitalizacijo področja ter po njenem ne posegajo v delovna razmerja. Opozicija pa je bila vnovič kritična, da gre za lobistični zakon, ki bo močno vplival na socialni položaj izvajalcev prevozov. Vladi je očitala, da v zakonu črta vse nujne varovalke, in je menila, da bi vlada morala oblikovati ustrezen pravni okvir za zaščito delovnih razmerij.
Odbor za infrastrukturo je zavrnil vsa dopolnila opozicijskih strank in sprejel dopolnila koalicijskih. A ti so le deloma naslovili opozorila zakonodajno-pravne službe DZ. Ta je opozorila na številne pomanjkljivosti in na nejasne rešitve.
Cilj je večja mobilnost
Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec je poudaril, da se predlog v ničemer ne dotika delovnopravnih razmerij in davčne zakonodaje ter da bodo morali imeti vozniki ustrezno licenco in delovno razmerje. Cilj zakona je več mobilnosti, mogoče bo naročanje prevoza prek aplikacije ob vnaprej znani ceni, avtomobilu, vozniku in relaciji. Ob tem je zavrnil vse kritike, ki na predlog zakona letijo s strani sindikatov in opozicije.
Komisija državnega sveta rešitev predloga ni podprla, najbolj pa jim nasprotuje Sindikat taksistov Slovenije. Taksisti so popoldne pred DZ na to opozorili s protestnim hupanjem. Predsednik sindikata Dejan Jefima je opozoril, da zakon odpira vrata Uberju, katerega poslovni model temelji na dampingu.
Tudi generalna sekretarka Sindikata delavcev prometa iz zvez Slovenije Saška Kiara Kumer je dejala, da gre za multinacionalke, ki z dampingom izrinejo konkurenco, nato pa dvignejo cene in stisnejo voznike. Uber izgublja tožbe, minister za delo pri nas pa gleda stran, namesto da bi našli ustrezen delovno-pravni okvir, je menila.
Zakon so pozdravili direktor AV Living Laba Daniel Avdagič, direktor GoOptija Marko Guček in Marko Grobelnik iz Instituta Jožef Stefan. Ta po navedbah prvega prispeva k digitalizaciji in modernizaciji Slovenije. Po navedbah drugega bomo lahko preboj v smeri zelenega dosegli le s spremembami, z obstoječo zakonodajo, ki pozna le redne linije in taksimeter, tega ne bomo mogli narediti.
Grobelnik je menil, da bo v prihodnosti elektrifikacija močno posegla v trg zaposlitev. Peter Mirt, predsednik odbora avtobusnih prevoznikov pri OZS, se je medtem zavzel za to, da naj se standardni ne znižujejo in da je na trgu nujen je učinkovit nadzor.
Trg taksi storitev ne deluje dobro
Tadeja Šuštar (NSi) je tako kot v ponedeljek na odboru za delo predstavila svojo izkušnjo z delom taksistke v Ljubljani. Poslanci iz koalicije in opozicije so se strinjali, da trg taksi storitev ne deluje dobro. A opozicija je ocenila, da so prakse, ki jih je opisala, nelegalne in prepovedane, s tem zakonom pa jih bo vlada legalizirala, je menil Miha Kordiš (Levica). "Uber je deregulirana in najbolj groba oblika kapitalizma," je ocenil.
Ljubo Žnidar (SDS) je ugotavljal, da nekaterim odgovarja neurejenost področja, manjša konkurenca in izkoriščanje šoferjev, zaradi česar nočejo, da bi se karkoli spremenilo. Boris Doblekar (SDS) je predlagal, naj se "pusti času čas" in se zakon, ko se bo videlo, kako bodo stvari delovale, po potrebi spremeni. Mihael Prevc in Andrej Černigoj iz NSi sta izpostavljala dobre strani predloga in izpostavila tudi rešitve, ki se ne nanašajo le na področje taksi prevozov.
Kakšne bodo posledice za državo?
Po ocenah Soniboja Knežaka (SD) se je vlada digitalizacije z Uberjem lotila na napačni strani. "Digitalizacija je nujna. A delovnopravna zakonodaja ne sledi trendom. Kot družba moramo odgovoriti tudi na sociološke teme," je poudaril. Tudi Jani Möderndorfer (LMŠ) je menil, da ob digitalizaciji pozabljamo na posledice in ne da zakonodaje ne prilagajamo novostim. Tako je po njegovem denimo tudi s področjem influencerjev, ki neobdavčeno mastno služijo.
Edvard Paulič (LMŠ) je opozoril na črtanje pomembnih pogojev, Robert Pavšič iz LMŠ pa je menil, da bi morali voznike, dokler je izvajanje taksi službe socialni korektiv, še posebej ščititi. "Zakon nič ne ureja, omogoča dodatno pot, da se bo trg zaostril, da se bo še bolj zlorabljalo in izkoriščalo," je dejal.
Andreja Rajha (SAB) veseli, da je ministrstvo prepoznalo njihov predlog, da se upokojencem zagotovi brezplačni mestni prevoz, a si želi, da bi bila to obveza. Glede načina digitalizacije ponudnikov taksi prevozov pa dvomi glede primernosti. Željka Ciglerja (Levica) in Dejana Židana (SD) skrbi, kakšne bodo finančne posledice za državo in kaj bo s socialnim položajem zaposlenih. "Postaviti bi morali varovalni sistem," je menil Židan.
9