Ponedeljek,
28. 10. 2013,
14.14

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

protesti

Ponedeljek, 28. 10. 2013, 14.14

8 let, 7 mesecev

Od gotofega Franca Kanglerja do levih fašistov in zombijev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
Jutri, 29. 10., bo minilo leto dni od prvega protesta, ki ga je zaradi nezadovoljstva z vladajočo politiko v Mariboru pripravilo Gibanje 29. oktober. Ob prvi obletnici napovedujejo nove proteste.

Prvemu protestu zaradi nezadovoljstva z aktualno oblastjo na državni ravni 29. oktobra 2012 v Mariboru, ki se ga je udeležilo okoli 1000 ljudi, je sledil val protestov po vsej Sloveniji, ki je terjal odstop nekaterih vidnejših politikov. Gibanje 29. oktober, ki je pripravilo protest pred natanko letom dni, za jutri v Mariboru napoveduje nov Protest proti vladi, kot so ga poimenovali. "Lani smo, po šestih mesecih Janševega vodenja vlade, proteste sklicali zaradi nezadovoljstva z vlado Janeza Janše. Janša je po nekaj mesecih tudi odšel z oblasti. Zdaj, po šestih mesecih vladanja Alenke Bratušek, imamo morda še več razlogov za proteste proti aktualni oblasti. Alenka Bratušek namreč ni z ničimer pokazala, da je sposobna oziroma da si zasluži zaupanje volivk in volivcev. Naše zahteve zato ostajajo povsem enake kot pred letom dni," je povedal Sanjin Jašar iz Gibanja 29. oktober. Protesti se jutri obetajo tudi v Ljubljani, Novi Gorici, Kranju, Murski Soboti in Kopru.

Maribor: Začelo se je z "Gotof je!" Kakšna je zgodovina aktualnega protestniškega gibanja v Sloveniji?

Ker so jih dokončno razjezili znameniti "mariborski radarji", so po prvem protestu 29. oktobra 2012 v začetku novembra lani najprej na ulice šli Mariborčani. Pod geslom "Gotof je!" so v več protestih v štajerski prestolnici jezni ljudje zahtevali odstop župana Franca Kanglerja. Na ulice je prihajalo vse več ljudi, drugo in tretjo mariborsko vstajo pa je zaznamovalo tudi nasilje. Med drugo mariborsko vstajo 26. novembra 2012 so policisti aretirali 31 ljudi, poškodovanih je bilo 11 policistov in 11 protestnikov. Na tretji mariborski vstaji 3. decembra 2012, ki se jo je udeležilo 15 tisoč ljudi, je bilo aretiranih 119 ljudi, poškodovanih je bilo 25 policistov in 14 protestnikov.

Franc Kangler je nekaj dni zatem pod pritiskom jeznih Štajercev odstopil. Vstaje v Mariboru so se pozneje še nadaljevale, a se jih je udeleževalo vse manj ljudi. Glavnina protestov, ki so jih poimenovali "vseslovenske ljudske vstaje", se je prenesla v Ljubljano.

Ljubljana: Levi fašisti in zombiji Prvi protesti v Ljubljani lani pozimi so bili organizirani v podporo protestnikom v Mariboru; teh se je v Ljubljani večinoma udeleževalo po nekaj sto ljudi. Prvega večjega protesta v Ljubljani 30. novembra 2012 se je udeležilo okoli 10.000 protestnikov. Ta protest velja tudi za najbolj krvavega v zgodovini države doslej - potem ko je med množico na Trg republike vkorakala skupina zamaskiranih mladeničev in se spopadla s policisti, je policija prvič v zgodovini države uporabila vodni top. Pozneje so se v medijih pojavile informacije, da naj bi bili izgredniki najeti.

Različne vstajniške skupine so se medtem začele povezovati v "vstajniško gibanje", organizirati so začeli vstajniške skupščine ter razpravo o tem, kakšen sistem, kakšno državo si želijo in kako naprej s protesti.

Za 21. december 2012 je bila v Ljubljani "Prva vseslovenska splošna vstaja", ki je na ulice privabila 5000 ljudi. 22. decembra 2012 je v Ljubljani potekal tudi prvi umetniško-kulturniški protest, Protestival. Udeležilo se ga je okoli 1000 ljudi.

11. januarja 2013 je v Ljubljani potekala 2. Vseslovenska ljudska vstaja, vzporedno je potekal tudi Protestival. Dogodka se je udeležilo okoli 8000 ljudi, vsakokrat znova so množice razžaljenih in ponižanih vse glasneje vzklikale proti klientelizmu, nepotizmu, finančnim, bančnim in političnim elitam ter korupciji.

Glavna zahteva vstajnikov pa je bila zahteva po odstopu Janeza Janše oziroma "njegove" vlade.

7. februarja 2013 je Protestival na ulice znova privabil okoli 1000 udeležencev, dan pozneje, 8. februarja, na dan 3. Vseslovenske ljudske vstaje (in Protestivala), ki se jo je udeležilo kar okoli 20.000 ljudi, pa je v Ljubljani potekal še en protest. Na ta dan je protest napovedal tudi Zbor za republiko. Tedanji premier Janez Janša je v videonagovoru odkrito nasprotoval vstajniškemu gibanju. Proteste je že prej označil kot "Vstajo zombijev", v omenjenem nagovoru pa je v zvezi s protesti dejal, da je "odločno proti levemu fašizmu".

Protesti zamrli po odstopu Janše? 27. februarja 2012 je bila pod vtisom vsedržavnih protestov in poročila Komisije za preprečevanje korupcije (7. januarja 2012), ki je pri dveh voditeljih največjih strank, Janezu Janšiin Zoranu Jankoviću, "zaznala obremenjenost s korupcijskimi tveganji" izglasovana nezaupnica vladi Janeza Janše.

Vodenje vlade je prevzela Alenka Bratušek (PS). Čeprav sta bili zatem sklicani še dve vseslovenski ljudski vstaji (4. VLV, ki se jo je udeležilo okoli 5000 ljudi in 5. VLV z od 1000 do 15000 udeleženci) in še nekaj manjših protestov v Ljubljani ter po manjših krajih Slovenije, je protestniško gibanje po prihodu Alenke Bratušek na oblast vsaj začasno zamrlo.