Petek,
8. 4. 2011,
15.55

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

delo

Petek, 8. 4. 2011, 15.55

8 let

Občine in centri za socialno delo niso pripravljeni na reorganizacijo baze pravic

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3
V Sloveniji različne oblike denarnih socialnih pomoči prejema 680.000 ljudi, za katere je potrebno po novem zakonu vzpostaviti centralno evidenco pravic.

Ker se del nalog z občin prenaša na centre za socialno delo, se oboji bojijo, da se prenos kadrov do 1. septembra ne bo zgodil. Razmere na občinah, ki na to sploh niso pripravljene, so kaotične.

"Nespremenjeno ostane uveljavljanje pravice do štipendij" Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (veljati je začel avgusta lani) naj bi se začel uporabljati 1. junija letos, razen določb, ki se nanašajo na državno štipendijo, znižano plačilo vrtca, subvencijo malic za učence in dijake, subvencijo kosil za učence ter subvencijo prevoza za dijake in študente, ki naj bi se začele uporabljati 1. septembra letos. Vendar so na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve že pripravili popravek zakona, ki nekoliko zamika datume uveljavitve določenih pravic.

"Nespremenjeno ostane uveljavljanje pravice do štipendij. Pri pravici do otroškega dodatka, denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka se uveljavitev s 1. junija 2011 prestavi na 1. september 2011. Enako, torej za tri mesece prestavljamo tudi datum uveljavitve odločanja o subvenciji najemnine neprofitnega stanovanja in pravici do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje. Urejanje ostalih pravic se prenaša na 1. januar 2012," je povedal za STA generalni direktor direktorata za socialne zadeve na ministrstvu za delo Davor Dominkuš. V tem času bodo prejemniki vseh teh transferjev te pravice uveljavljali po starem oziroma trenutno veljavnem zakonu.

Z zamikom roka po njegovem želijo zagotoviti vse potrebne pogoje za hitro, učinkovito in natančno odločanje o pravicah, predvsem pa morajo zagotoviti kvalitetne povezave z vsemi viri podatkov, na podlagi katerih se odloča o pravicah, ki jih je 13.

"Rak rana te države je baza podatkov" A so tudi do novih datumov v občinah kot na centrih za socialno delo zelo skeptični.

"Zdaj se je izkazalo, da je rak rana te države baza podatkov," pravi Jasmina Vidmar iz Skupnosti občin Slovenije (SOS) in dodaja, da so več kot dva meseca iskali informacije, kaj se dogaja, ker so sestanki med centri za socialno delo (CSD) in občinami popolnoma zamrli.

"Na občinah vlada kaos. Čeprav so na ministrstvu za delo pripravili predlog sprememb, je težava v tem, da občine niso pripravljene na odhod svojih ljudi na centre za socialno delo," poudarja Vidmarjeva.

Prenos kadrov naj bi se začel šele konec leta Dominkuš se z njeno oceno o kaosu nikakor ne more strinjati. "Tako skupnost občin kot združenje občin smo obvestili o predlaganem zamiku zakona, kar pomeni, da se bo prenos kadrov začel opravljati šele z novembrom oz. decembrom letošnjega leta. Z obema skupnostima imamo redne sestanke in z njimi natančno usklajujemo podrobnosti o prenosu nalog iz občin na centre," je jasen Dominkuš.

A Jasmina Vidmar pravi, da so zadeve kar problematične, tudi z vidika pravic uslužbencev. "Po zakonu o javnih uslužbencih je sistem napredovanj v občinah drugačen, kot v centrih za socialno delo. Zaposleni na občini je na primer skozi leta napredoval do nekega statusa, ki ga bo na centru izgubil. Lahko ga sicer ohrani, ampak mu znotraj novega sistema nič več ne koristi," razlaga Vidmarjeva.

Z občin naj bi na centre za socialno delo odšlo približno 170 ljudi. To je po njenih besedah velik problem, ker zdaj ta kader opravlja samo 20 odstotkov del, ki bodo po novem v pristojnosti CSD, v 80 odstotkih pa opravlja druga dela za občino. Zato bodo morale občine, še zlasti male, poskrbeti, da bo še naprej nekdo skrbel za ta področja.

Naloge bodo z občin prenesli na centre "V nekaterih občinah so mrtvo hladno rekli, da svojih ljudi, s katerimi so zadovoljni, poceni ne bodo dali, ker so že zdaj preobremenjeni in imajo dovolj drugega dela," še pristavi Vidmarjeva, ki je prepričana, da bodo potrebne dodatne zaposlitve v javni upravi. Sama ideja zakona ni slaba, pravi, a implementacija je komplicirana, po mnenju skupnosti bi bilo prav, da bi "si vzeli nekaj časa za simulacije".

Dominkuš pomirja: "Z občin prenašamo na centre naloge, kar pomeni, da bomo v primeru tistih občin, ki zdaj izvajajo naloge, to uredili na ustrezen način". Po oceni direktorata to nikakor ne bi smelo pomeniti dodatnih zaposlitev v občinski upravi.

Z reorganizacijo postopkov odločanja o najbolj pogostih pravicah, ki so vezane na posameznika oz. družino bodo po zagotovilu direktorata za socialno delo pridobili tako uporabniki oz. upravičenci, kot tudi posredno tisti, ki odločajo oziroma država, je še poudaril.

Število premeščenih kadrov še ni znano V Skupnosti centrov za socialno delo pa so dosti bolj kritični. Njihova pravnica Sendi Murgel je dejala, da se o številu kadrov, ki bodo preneseni na CSD, še konkretno ne pogovarjajo. "Konkretno še nič ne vemo, sestajamo se s predstavniki občin, CSD in ministrstva za delo, da se bomo dogovorili na kak način najbolj primerno ta prenos opraviti," pravi in dodaja, da bo treba istočasno zagotoviti še prostore, opremo in kader, ki bo na centrih izvajal te naloge. Vse to je treba urediti pred začetkom izvajanja zakona, kar je bila tudi ena od pripomb skupnosti na zadnji predlog sprememb novega zakona.

"Veliko stvari je treba urediti in se bojimo, da do predvidenih datumov tega ne bo. Pri tako velikem obsegu pravic, ki se prenašajo, pri zelo zahtevnem informacijskem sistemu in zelo velikem številu uporabnikov, je morda malo vse preveč tvegano," še razmišlja Murglova.

Polemike nastajajo tudi pri štipendiranju dijakov, kajti po novem zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev dijaki mlajši od 18 let niso več upravičeni do državnih štipendij.