Torek, 9. 7. 2024, 12.20
3 mesece, 3 tedne
Občina Žalec opozarja na neodzivnost pristojnih glede deponije na območju poslovne cone Arnovski gozd
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,07
Da bi zaščitili občane, so na občini Žalec sprožili tudi inšpekcijske postopke, ki se, kot so navedli na občini, ne premaknejo nikamor, o nastalem položaju pa so obvestili tudi pristojna ministrstva.
Občina Žalec opozarja na neodzivnost pristojnih inšpekcijskih služb in ministrstva za naravne vire in prostor pri vprašanju rešitve položaja v zvezi z deponijo neznanega materiala na območju poslovne cone Arnovski gozd. Kot so pojasnili, so nastali položaj poskušali rešiti z lastniki zemljišč, ki pa se izgovarjajo, da gre za začasen ukrep.
Kot so v današnjem sporočilu za javnost po novinarski konferenci vnovič poudarili na občini, gre v primeru nasipavanja in odlaganja prodnega in drugega materiala na območju poslovne cone, ki naj bi bil posledica sanacije vodotokov po lanski ujmi, za nedovoljeno vzpostavitev deponije, za katero po njim znanih podatkih lastniki niso pridobili nobenih dovoljenj.
Nastale razmere so poskušali urediti tudi s podjetji Nivo Eko in Tegar, ki sta lastnika zemljišč, na katerih se odlaga material, a neuspešno. "Lastniki se na pozive občine izgovarjajo, da gre za začasen ukrep, podrobnejših informacij pa ne dajejo in tudi ne odgovarjajo na konkretne pozive, naj predložijo ustrezna dovoljenja za odlaganje materiala in nastanek deponije," so pojasnili.
"Resorno ministrstvo za naravne vire in prostor se je celo izreklo za nepristojno"
Da bi zaščitili občane, so sprožili tudi inšpekcijske postopke, ki se, kot so navedli na občini, ne premaknejo nikamor, o nastali situaciji pa so obvestili tudi pristojna ministrstva.
"Resorno ministrstvo za naravne vire in prostor se je celo izreklo za nepristojno, čeprav v njegovi sestavi deluje direkcija za vode, ki je v dopisu iz sredine marca pojasnila, da skladnosti s prostorskimi akti ne preverjajo, da se bo material v naslednjih petih letih uporabil za sanacijo cest pod pogojem, da gre za material, ki ni onesnažen, in da za začasne deponije izvajalci ne pridobivajo soglasij," so navedli.
Na občini so prepričani, da za izvajalce sanacijskih del ne veljajo predpisi, ki veljajo za druge državljane v Sloveniji. "In to kljub dejstvu, da v Sloveniji trenutno ni izrednih razmer, ki bi morda lahko opravičevale izredne ukrepe in nastanek začasnih odlagališč. Direkcija za vode si jemlje pristojnost, ki je nima, ter odloča mimo vseh zakonov in brez odločb," opozarjajo.
"Zadevo si podajajo kot vroč kostanj"
Kot je v današnji izjavi za medije pojasnila odvetnica žalske občine Urška Kežmah, si inšpekcijske službe zadevo med seboj podajajo kot vroč kostanj. "Nazadnje je pristala celo na medobčinskem inšpektoratu, kar je sramota, glede na to, da imamo toliko različnih inšpektoratov v državi," je bila kritična.
Dejala je, da si občina želi ugotoviti, ali je v odloženem materialu karkoli nevarnega. "Iz preteklih izkušenj lahko povem, da so se v teh materialih našle nevarne stvari. Ko voda poplavi, so v njej kadavri, mi ne vemo, od kod so to odvzeli, ni nobene sledljivosti. Če pa ta obstaja, nam nihče ničesar ne pove," je poudarila.
Žalski župan Janko Kos je v izjavi medijem pojasnil, da podjetje Tegar, ki je v poslovno cono na svoje zemljišče navozilo manjši del oz. nekaj manj kot deset tisoč kubičnih metrov materiala, tega že odvaža. "Kolikor vem, želi priti k nam na občino in nam predstaviti načrte, v kolikšnem času bodo na svojem delu te naplavine oz. material neznanega izvora odstranili," je pojasnil.
"Porabljajo se sredstva državnega proračuna in očitno prihaja do nepravilnosti"
V sporočilu za javnost se med drugim na občini sprašujejo tudi o tem, kdo bo kril stroške sanacije cest, ki so zaradi dovoza materiala trenutno čezmerno obremenjene, zaradi česar nastajajo poškodbe, in kdo bo občini povrnil škodo, ki jo bo občina utrpela v primeru morebitne neizpolnitve zavez iz projekta razširitve poslovne cone, za kar je prejela tudi 1,89 milijona evrov evropskih sredstev. Ob tem se jim zastavlja tudi vprašanje o tem, kdo nadzoruje sanacijo vodotokov, za katero se "porabljajo sredstva državnega proračuna in kjer očitno prihaja do nepravilnosti".
V začetku aprila je direktor žalskega podjetja Tegar Tomo Ilijaš za STA zatrdil, da so v coni odložili le šest tisoč kubičnih metrov proda iz Savinje, ki ga bodo uporabili za lastne namene. Tegar je namreč v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja za novo upravno stavbo, ki jo bodo predvidoma do maja prihodnje leto zgradili v poslovni coni Arnovski gozd ob avtocestnem priključku Arja vas.
V celjskem podjetju Nivo Eko pa so za STA takrat poudarili, da so dejanske količine odloženega materiala bistveno manjše od sto tisoč kubičnih metrov, kot navaja občina. "Drugih navedb ne moremo komentirati zaradi poteka upravnih in drugih postopkov pred pristojnimi organi," so dodali.
