Ponedeljek, 2. 12. 2019, 19.56
4 leta, 11 mesecev
Občina po 122 letih meče na cesto "svoj" arhiv #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,46
13
Zgodovinski arhiv Ljubljana mora zapustiti svoje prostore v ljubljanski mestni hiši in v sosednji stavbi, ljubljanska občina jim je namreč nepričakovano odpovedala pogodbo. Zaradi posebnih pogojev hrambe arhiva je nove, primerne prostore težko najti.
Zgodovinski arhiv Ljubljana (ZAL), ki je javni zavod - njegova ustanoviteljica je Republika Slovenija - je imel z Mestno občino Ljubljana sklenjeno najemno pogodbo za nedoločen čas, maja pa so jim pogodbo nepričakovano odpovedali. Prostore mora zapustiti do junija 2020.
"Nihče se ni posvetoval z nami, v dopisu piše le, da prostore potrebujejo zase. Usmerili so nas na ministrstvo za kulturo, češ da je to njihova težava, čeprav je gradivo, ki ga hranimo, v večini gradivo mesta Ljubljane in bi jih moralo še posebej zanimati, v kakšnih pogojih se to hrani," nam je povedal direktor arhiva Mitja Sadek. "Njihov odnos je, milo rečeno, nenavaden," dodaja.
Nastal je iz mestnega arhiva
Zgodovinski arhiv Ljubljana, ki je največji slovenski regionalni arhiv in deluje na območju 20 upravnih enot, kjer živi polovica prebivalstva v državi, je nastal iz mestnega arhiva, o čemer priča tudi star napis nad oknom. Mestni arhiv je v prostorih ljubljanske mestne hiše začel delovati že leta 1898, lani so praznovali 120-letnico. Arhiv je tako tesno povezan z zgodovino Ljubljane.
Hrani največje arhivske dragotine, ki pomenijo sam temelj zgodovinske identitete Ljubljane, je Sadek zapisal v javnem pismu. "Arhiv poleg tega prevzema gradivo MOL in skrbi za vse občinske javne zavode, saj občina nima lastnega arhiva za hrambo arhivskega gradiva, ki bi ga po arhivskem zakonu lahko ustanovila," je zapisal v javnem pismu. Iz vseh omenjenih razlogov je še toliko težje razumeti, zakaj je arhiv v položaju, ko v resnici nima kam iti, prisiljen v izpraznitev omenjenih prostorov, pravi Sadek.
- zbirka listin, ki šteje okoli 300 kosov, z najstarejšo listino iz leta 1320,
- privilegijska knjiga mesta Ljubljana, 1320–1744
- zapisniki mestnega sveta mesta Ljubljana, ki segajo od leta 1521 do 1786
- bogata arhitekturna dediščina Ljubljane v arhitekturnih načrtih (med drugim načrti stavb Fabianija in Plečnika)
- knjiga častnih meščanov mesta Ljubljana, 1823–1934
"Resna grožnja arhivski kulturni dediščini"
Kot poudarja direktor, se je arhiv znašel v položaju, ki resno ogroža arhivsko javno službo ter arhivsko kulturno dediščino. "Trenutna situacija nas sili v hitro iskanje začasnih in zasilnih rešitev, kar lahko pomeni tudi selitev v neprimerne prostore," je zapisal.
"Za arhivske depoje zakonodaja predpisuje zelo stroge pogoje, temperatura mora biti od 15 do 19 stopinj Celzija, relativna vlaga od 40 do 60, gradivo mora biti v popolni temi in tako naprej," nam je povedal. "Arhiva zato ne moremo preseliti v kar neki depo, ampak samo v takšnega, ki zagotavlja varno hrambo, takšnih depojev pa v Ljubljani ni veliko," še pravi.
Kot poudarja, bo imela selitev v neprimerne prostore najmanj štiri škodljive posledice, in sicer bo ogrozila arhivsko gradivo in ga izpostavila uničenju ali izgubi, velik del gradiva bo med selitvijo, ki bo trajala najmanj od tri do štiri mesece, popolnoma nedostopen tako za upravne stranke (kopije gradbene dokumentacije, šolskih spričeval in podobno) kot tudi za raziskovalne stranke, bistveno bo poslabšala pogoje dela zaposlenih v arhivu, povzročila pa bo tudi izjemno visoke finančne stroške.
Direktor arhiva je že takoj maja, ko je prejel dopis, stopil v stik s kulturnim ministrstvom. Kot pravi, je pričakoval, da se bodo stvari začele reševati, "tako pa je zdaj december in odpoved pogodbe še vedno velja, mi pa še vedno nimamo kam iti".
Želijo ostati v prostorih, dokler ne najdejo novih primernih
V arhivu pričakujejo, da bo ministrstvo našlo rešitev in jih bo MOL pustil v teh prostorih, dokler ne najdejo primernih novih. "To pa pomeni, da se zgradi arhivska novogradnja z vsemi standardi, kot to določa zakonodaja, ali pa se primerno adaptirajo prostori, ki morajo biti v lasti države," še pravi Sadek.
"Vsepovsod po Evropi arhivi namreč delujejo v državnih prostorih ali prostorih ustanoviteljev, nihče depojev ne najema pri zasebnikih," še pravi Sadek.
Mol: Prostore potrebujemo za lastno delovanje
Z Mola so nam sporočili, da nepremičnine, ki so v najemu ZAL, potrebujejo za lastno delovanje, "zato je prišlo do odločitve o odpovedi brezplačne uporabe prostorov". Kot so še zapisali, gre za prostore v skupni izmeri 966,61 kvadratnega mera na naslovu Mestni trg 27 in Ciril-Metodov trg 21 v Ljubljani.
"Odpoved pogodbe o brezplačni uporabi smo podali 19. 4 .2019, ZAL je bil pred tem obveščen. Načeloma za brezplačno uporabo prostorov velja krajši, trimesečni rok za izselitev. Ravno zaradi specifičnosti zadeve smo na Mestni občini Ljubljana podali daljši rok za izselitev, tj. 15. 6. 2020. S strani ministrstva za kulturo smo prejeli pobudo za skupno iskanje rešitve šele pred nekaj dnevi," so še zapisali ter dodali, da Mol ni ustanoviteljica Mestnega arhiva Ljubljana in zato nima zakonske obveze za zagotavljanje prostorov za njegovo delovanje.
Ministrstvo: Za iskanje prostora je pristojno vodstvo arhiva
Z ministrstva za kulturo so nam sporočili, da so s problematiko seznanjeni in da aktivno sodelujejo z ljubljansko občino in arhivom pri iskanju dolgoročnejše rešitve. "Za zagotavljanje ustreznih prostorov za delovanje ZAL je pristojno predvsem vodstvo ZAL. Ministrstvo za kulturo pa je vsem preostalim ministrstvom že poslalo poizvedbo po ustreznih prostorih. Prav tako skladno z veljavno zakonodajo za področje arhivov zagotavljamo ustrezno financiranje," so še sporočili.
Preberite še:
13