Četrtek,
16. 7. 2020,
4.00

Osveženo pred

3 leta, 9 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Yellow 5,75

31

Natisni članek

obrambno ministrstvo poslanci Državni zbor Slovenska vojska

Četrtek, 16. 7. 2020, 4.00

3 leta, 9 mesecev

Slovenska vojska korak bližje veliki spremembi

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Yellow 5,75

31

Slovenska vojska | Če bo zakonski predlog na koncu potrjen, bo Slovenska vojska v prihodnjih šestih letih dobila 780 milijonov evrov. | Foto STA

Če bo zakonski predlog na koncu potrjen, bo Slovenska vojska v prihodnjih šestih letih dobila 780 milijonov evrov.

Foto: STA

Poslanci državnega zbora so odločili, da je predlog zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski (SV) med letoma 2021 in 2026 primeren za nadaljnjo obravnavo. Gre za 780 milijonov evrov, ki naj bi jih država v prihodnjih šestih letih namenila za SV. Za takšen sklep je glasovalo 49 poslancev, proti jih je bilo 16.

Sredstva za obrambo so se od leta 2010 po besedah ministra za obrambo Mateja Tonina drastično krčila. Slovenska vojska je poleg tega v tem obdobju izgubila približno tisoč pripadnikov, zato je treba stvari zastaviti občutno drugače, je po poročanju STA pozval Tonin.

Predlog zakona podprlo 49 poslancev, proti jih je bilo 16

V predstavitvi stališč poslanskih skupin so v SDS dejali, da predlog predvideva nakup nujne opreme, ki bo morala ustrezati standardom v Natu. Tudi v NSi so se strinjali, da je treba vojski nameniti sredstva, če želimo, da bo ta sodobna. Zagotovili so, da bodo vsi nakupi racionalni. Ocena pripravljenosti SV bo po predlogu boljša, so menili v SMC in DeSUS. V SNS so menili, da bi se bilo v okviru predvidenega obsega sredstev smiselno navezati tudi na področji razvoja in infrastrukture.

Predlogu medtem odločno nasprotujejo v Levici, kjer so splošno razpravo tudi zahtevali. Za domove za starejše, študentske domove in bolnišnice ni denarja, za orožje pa se je hitro našel, so bili kritični v Levici. V LMŠ so poudarili, da bi moral biti načrtovani obseg sredstev za naložbe realnejši glede na napovedan upad gospodarske rasti.

V okoliščinah, ko sta področji sociale in zdravja zelo pomembni, so bili do načrtovanega obsega sredstev po predlogu zadržani tudi v SD. Poslansko skupino SAB pa je zanimalo, kako bo mogoče ob vseh načrtih iz koalicijske pogodbe, ki zadevajo zdravstvo in skrb za starejše, zagotoviti dovolj sredstev še za krepitev obrambnega resorja, poroča STA.

V prihodnjih šestih letih bi vojski namenili 780 milijonov evrov

Čeprav so se države članice zveze Nato, med njimi je tudi Slovenija, leta 2014 dogovorile, da bodo za obrambo prispevale dva odstotka svojega bruto domačega proizvoda (BDP), ta cilj dosegajo le redke. Med njimi vodijo ZDA, ki za obrambo letno namenijo okoli 3,5 odstotka BDP, cilj zveze Nato pa dosega še osem drugih članic: Bolgarija, Združeno kraljestvo, Grčija, Estonija, Romunija, Litva, Latvija in Poljska.

Večina držav članic, tudi Slovenija, ki se je povezavi pridružila leta 2004, je zadnja leta obrambni proračun močno skrčila, kar se odraža tudi v stanju v Slovenski vojski. Slovenija je trenutno med zaveznicami z najmanjšim odstotkom – za obrambo namenimo zgolj 1,04 odstotka BDP. Manj so lani za to namenile le Luksemburg, Španija in Belgija.

Da bi dosegli cilj, ki so se mu zavezale države članice, tudi Slovenija, je vlada junija potrdila in v obravnavo v državni zbor poslala zakonski predlog o zagotavljanju sredstev za naložbe v Slovenski vojski. Po tem predlogu bi Slovenska vojska (SV) med letoma 2021 in 2026 dobila 780 milijonov evrov.

Cilj zveze Nato bi lahko dosegli do leta 2026

Tonin je na vprašanje, ali bi z načrtovanimi sredstvi Slovenija izpolnila cilj dveh odstotkov BDP do leta 2024, odgovoril, da je to odvisno od gospodarstva. "Zaradi upada BDP v trenutni krizi je namreč slovenski obrambni proračun že poskočil z okoli 1,05 na 1,17 odstotka BDP, čeprav niso naredili ničesar," je povedal za STA. Dodal je, da so na ministrstvu naredili izračune, po katerih bi, ob predpostavki osemodstotnega upada BDP v tem letu in v povprečju triodstotne rasti BDP v prihodnjih letih, prišli do konca leta 2022 do 1,5 odstotka BDP, do leta 2026 pa do dveh odstotkov BDP. 

Minister za obrambo in predsednik NSi Matej Tonin je dejal, da želijo s tem proračunom obrniti nekatere negativne smernice v vojski, jo ohraniti pri življenju. | Foto: STA , Minister za obrambo in predsednik NSi Matej Tonin je dejal, da želijo s tem proračunom obrniti nekatere negativne smernice v vojski, jo ohraniti pri življenju. Foto: STA ,

Predvidena poraba v prvih dveh letih je 100 milijonov evrov, v nadaljnjih štirih letih pa po 145 milijonov evrov. Bo pa lahko obseg sredstev, določen na letni ravni, v posameznih letih tudi višji za znesek, ki ga ne bo mogoče realizirati v preteklih letih, a ne višji od 160 milijonov evrov.

Slovenska vojska potrebuje letalo

Največji del tega denarja bi namenili oblikovanju srednje bataljonske bojne skupine oziroma za nabavo oklepnih vozil 8x8 in 4x4, in sicer 408 milijonov evrov. Slovenska vojska ima prav tako v načrtu nakup letala in dveh helikopterjev. Zlasti v obdobju epidemije novega koronavirusa se je pokazalo, da bi Slovenija ustrezno letalo nujno potrebovala, da bi lahko iz Kitajske ali od drugod v Slovenijo prepeljala zaščitno opremo.

Ali se strinjate s povečanjem sredstev za Slovensko vojsko?

  • Da, saj smo se k temu zavezali v zvezi Nato.
    73,52 %
    1369 glasov
  • Ne, zavez zveze Nato ni treba spoštovati.
    26,48 %
    493 glasov
Oddanih 1862 glasov

Na to temo sta se sestala tudi odbora za obrambo in zdravstvo, kjer pa so se vse politične stranke, z izjemo Levice, strinjale, da je povišanje sredstev za vojsko ustrezno.