Četrtek, 18. 5. 2023, 13.26
1 leto, 7 mesecev
O brskanju po bančnih računih tudi preiskovalna komisija
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,39
Preiskovalna komisija, ki jo vodi poslanec Svobode Miha Lamut, se bo ukvarjala tudi z brskanjem po transakcijskih računih na uradu za preprečevanje pranja denarja.
Med prioritetami parlamentarne preiskovalne komisije, ki preiskuje sume nedopustnega političnega vmešavanja v delo policije in drugih organov, bo ob nedavnih razkritjih o obsežnih preiskavah bančnih računov tudi preiskava morebitnih zlorab na uradu za preprečevanje pranja denarja.
Preiskovalna komisija, ki jo vodi poslanec Svobode Miha Lamut in ki se ukvarja s sumi nedopustnega političnega vmešavanja v delo policije in drugih organov, bo preiskavo razširila na domnevno nezakonito pregledovanje bančnih računov in transakcij, ki je potekalo pod nekdanjim direktorjem urada za preprečevanje pranja denarja Damjanom Žugljem.
Urad je v treh tednih konec leta 2021 bankam poslal 238 zahtev za vpogled v 195 transakcijskih računov, predvsem oseb in podjetij, povezanih s srbskim poslovnežem Draganom Šolakom. Zaradi suma zlorabe položaja se je Žugelj znašel pod drobnogledom policije in tožilstva.
Lamut: NLB bi morala zaščititi interese komitentov
Komisija DZ bo dokazni material pridobivala od policije, Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), informacijske pooblaščenke in tudi urada za preprečevanje pranja denarja.
Prav morebitne zlorabe zadnjega bo po razkritju portala N1, da je urad na podlagi anonimke leta 2021 sprožil eno najobsežnejših preiskav bančnih računov v državi, med prioritetami komisije. "Do zdaj številni odzivi pričajo o zavedanju, da gre za eno največjih afer v zgodovini Slovenije, za morda največjo zlorabo neke državne institucije," je ob tem dejal Lamut in kot smiselno ocenil, da komisija najprej zdravi in celi "tisto rano, ki krvavi".
Ob tem je kot "neverjetno žalostno" označil dejstvo, da se tega ne zaveda predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak, ki je po Lamutovih besedah tisti, ki je dajal vse podatke uradu za preprečevanje denarja. Brodnjak namreč na enem od družbenih omrežij delo komisije predstavlja kot nepomembno, pa čeprav je "on tisti, ki bi moral zaščititi interes komitentov banke, ki jo vodi", je prepričan Lamut.
Politični pritiski na delo policije: med pričami Golob in Janša
Glede dokazov, ki jih bo pridobivala komisija, je dva predloga podal tudi član komisije, poslanec SDS Branko Grims. Komisija je potrdila predlog, da se bo seznanila z dopisom nekdanje ministrice za notranje zadeve Tatjane Bobnar premierju Golobu o političnih pritiskih na policijo, je navedel Lamut. Glede poročila nekdanjega v. d. generalnega direktorja policije Boštjana Lindava o domnevnem vpletanju vladajoče politike v delo policije pa bo preiskovalna komisija od policije in službe generalnega direktorja policije zahtevala neanonimizirano različico.
Na sredini seji so člani komisije razpravljali tudi o seznamu prič. Potrdili so predlog NSi, ki je predlagala zaslišanje nekdanje notranje ministrice Bobnarjeve, nekdanjega šefa policije Lindava, premierja Goloba, generalne sekretarke vlade Barbare Kolenko Helbl, generalne sekretarke Gibanja Svoboda Vesne Vuković ter Miloša Njegoslava Milovića. Lamut pa je danes potrdil, da so na seznamu prič tudi nekdanji premier Janez Janša, nekdanji notranji minister Aleš Hojs, nekdanji generalni direktor policije Anton Olaj, pa tudi zaposleni na finančni upravi in uradu za preprečevanje pranja denarja.
"Želimo si, da naša preiskovalna dejanja pripeljejo do razjasnitve okoliščin dejanj in nedopustnih vpletanj tako v času delovanja prejšnje vlade kot razjasnitvi okoliščin, namigovanj, morebitnih sumov, kaj se je dogajalo v sedanji vladi Roberta Goloba," je poudaril Lamut. Kot je zatrdil, namen preiskovalne komisije, ki bo zajela obdobje od nastopa tretje Janševe vlade do dneva odreditve preiskave, ni delovati revanšistično in se pogovarjati o polpretekli zgodovini, ampak enkrat za vselej raziskati nedopustna dejanja in jih obsoditi.
