Sreda, 13. 7. 2016, 11.19
7 let, 1 mesec
"Novi minister mora biti rahlo shizofrena oseba"
"Odpravil je javnofinančno neravnovesje, žal tudi na račun razvojne politike in zapiranja vrat mladim v javnem sektorju," Mramorjevo zapuščino vidi nekdanji finančni minister iz vrst SD Franc Križanič.
Dve leti po volitvah se s položaja finančnega ministra poslavlja Dušan Mramor. Kot je dejal, se vrača v profesorske vrste, kjer pa ne bo mogel več računati na dodatek za stalno pripravljenost.
"Veseli me, da je Slovenija spet pridobila ekonomsko suverenost in da nam je uspelo ustvariti 25 tisoč delovnih mest," je ob slovesu dejal Mramor in svoje rezultate, med katerimi je izpostavil predvsem konsolidacijo javnih financ, označil za fantastične.
Izpraznjeno ministrsko mesto bo začasno prevzela ministrica brez resorja, pristojna za razvoj, strateške projekte in kohezijo Alenka Smerkolj.
Preverili smo dosežke Mramorjevega mandata in sogovornika povprašali, kakšen bi moral biti njegov naslednik.
Matej Lahovnik, ekonomist in nekdanji gospodarski minister: Novi minister mora biti rahlo shizofrena oseba
"Uspelo mu je omejevati apetite koalicijskih partnerjev." "Težko ocenjujem njegovo delo, še posebej zato, ker je deloval v zelo razglašenem orkestru in tam tudi posamezni glasbenik ne more veliko spremeniti. Mislim, da je v javnofinančnem smislu svoje delo korektno opravil in gotovo ni bil med najslabšimi ministri te vlade.
Uspelo mu je omejevati apetite koalicijskih partnerjev, a najbolj problematična ostaja davčna reforma. Slovenija ne bi smela iti v smeri manjših sprememb in popravkov, ki bodo samo zmedli tuje vlagatelje. Investitorji ljubijo stabilnost in sovražijo stalne spremembe. A tukaj ni bil toliko problematičen Mramor, težava je v različnih interesih koalicijskih partnerjev. Narobe je, če te odstope presojamo neodvisno od dogajanja v koaliciji in vladi.
Njegov mandat je zaznamovala afera z dodatki. Takrat je ravnal pravilno in Cerarju ponudil odstop, ki pa ga ta ni sprejel. Na neki način je izbral pravo potezo ob pravem času in odhaja takrat, ko on želi, ne takrat, ko drugi hočejo. Vsaka odločitev o odstopu je osebna odločitev, po mojem mnenju pa je eden ključnih razlogov ta, da v zadnjem času koalicija in vlada delujeta zelo razglašeno.
Koalicijski partnerji se bolj ukvarjajo drug z drugim kot z upravljanjem države in razvojnimi koncepti. Delujejo kot popolnoma razglašen orkester, za kar je kriv dirigent. SDH je brez vodstva in slaba banka brez glavnega izvršnega direktorja, tako da moramo trenja v koaliciji gledati tudi v tej luči. Če se bodo poleti ukvarjali sami s sabo, jeseni pričakujem manjšo rekonstrukcijo vlade.
Potencialni kandidat bi, glede na različne interese v koaliciji, moral biti rahlo shizofrena oseba, da bi se znašel v tej politični godlji. Ne verjamem, da bi neki resen in strokoven kandidat v položaju, v kakršnem je vlada, prevzel položaj prve violine. Sam nikogar ne sovražim tako močno, da bi mu predlagal prevzem položaja finančnega ministra v tej vladi."
Franc Križanič, ekonomist in nekdanji finančni minister: Nihče več nas ne more izsiljevati
"25 tisoč novih delovnih mest je bilo ustvarjenih na račun izvoza, ne zaradi Mramorjevega dela." "Za končne ocene Mramorjevega dela je še prezgodaj, dejstvo pa je, da so bila v njegovem mandatu odpravljena čisto vsa neravnovesja, čeprav jih dejansko že prej ni bilo. Slovensko gospodarstvo tudi sicer pred njegovim prihodom ni bilo v tako slabem stanju, kot se je zaradi nameravane prodaje državnih podjetij zainteresiranim kupcem prikazovalo. Mercator in NKB smo praktično podarili. Za to sta zaslužni vladi Janeza Janše in Alenke Bratušek.
Mramor je v ta proces prišel precej prestrašen, a mu je na koncu vendarle uspelo doseči, da je bila Slovenija črtana z vseh seznamov neravnovesij. Država je pridobila ekonomsko suverenost, zato nas zdaj nihče več ne more izsiljevati.
Predvsem je odpravil javnofinančno neravnovesje, žal tudi na račun razvojne politike in zapiranja vrat mladim v javnem sektorju. Ker je gospodarska rast povezana predvsem z izvozom, ki je posledica razvojnih politik v znanosti, šolstvu, zdravstvu in kulturi, bo imelo to dolgoročno negativne posledice. 25 tisoč novih delovnih mest je bilo ustvarjenih na račun izvoza, ne zaradi Mramorjevega dela. Prav tako mu ni uspelo narediti mehkega koraka iz ene v drugo finančno perspektivo.
Vzrokov Mramorjevega odstopa ne poznam. To bo pokazal čas. Odstop je odjeknil kot strela z jasnega.
Mramorjev naslednik mora izhajati iz najmočnejše vladne stranke. Kot potencialne kandidate vidim profesorja ekonomike javnega sektorja na fakulteti za upravo Aleksandra Aristovnika ter Alenko Smerkolj in Matejo Vraničar Erman."
Anže Burger, ekonomist: Opravljenih je bilo bistveno premalo reform
"Bojim se, da bo z odhodom Mramorja odšel edini član vlade, ki je vsaj malo poskušal brzdati apetite po povečevanju davkov in javnih izdatkov." Ministrov mandat si bomo zapomnili po privatizaciji peščice podjetij (Adria Airways, NKBM, Elan, Žito), po uvedbi davčnih blagajn in znižanju javnofinančnega primanjkljaja pod tri odstotke BDP. V trenutnih razmerah nestabilne vlade, reformam nenaklonjenega predsednika vlade in destruktivnih koalicijskih strank se lahko ta dosežek zdi velik, vendar je bilo objektivno opravljenih bistveno premalo reform.
Fiskalni napor k uravnoteženju javnih financ je premajhen, fiskalni svet še vedno ni konstituiran, reforme pokojninskega sistema, zdravstva in trga dela še čakajo, modernizacije in racionalizacije javnega sektorja ni na vidiku, privatizacija poteka prepočasi, pravkar predlagana davčna reforma pa je neustrezna.
Bojim se, da bo z odhodom Mramorja odšel edini član vlade, ki je vsaj malo poskušal brzdati apetite po povečevanju davkov in javnih izdatkov. Če Cerar ne bo našel neprimerno bolj vztrajnega in fiskalno ozaveščenega ministra, bodo stvari že jeseni ušle z vajeti pri pripravi proračuna za naslednje obdobje. Kandidatov, ki bi bili pripravljeni prevzeti tako zahtevne naloge v kontekstu šibkega premierja in razdiralnih koalicijskih strank, ne vidim.
8