Petek, 22. 12. 2017, 10.19
6 let, 11 mesecev
Nova črna pika za ministrico za zdravje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,15
Računsko sodišče je tudi v ponovni reviziji poslovanja ministrstva za zdravje pri izvajanju projekta eZdravje ocenilo, da ministrstvo pri doseganju vsebinskih in terminskih ciljev projekta ni bilo uspešno. Naslednik projekta, NIJZ, je bil delno uspešen pri doseganju vsebinskih, ni pa bil uspešen pri doseganju terminskih ciljev.
Projekt eZdravje sestavlja 20 informacijskih rešitev, ki naj bi v zdravstvo prinesle večjo varnost in kakovost. Računsko sodišče je leta 2013 prvič revidiralo poslovanje ministrstva pri izvajanju tega projekta in izreklo mnenje, da ministrstvo pri tem ni bilo uspešno.
V ponovni reviziji, ki je obsegala obdobje od 20. marca 2014 do konca leta 2016, je računsko sodišče preverilo nadaljevanje izvajanja projekta, in sicer pri ministrstvu in Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), ki je 1. decembra 2015 prevzel projekt v upravljanje.
Kot ugotavlja računsko sodišče, je ministrstvo, ki ga vodi Milojka Kolar Celarc, vzpostavilo predvidene informacijske rešitve in druge rezultate projekta eZdravje, a ni zagotovilo, da bi se vsi rezultati projekta tudi uporabljali, prav tako je projekt večkrat spremenilo brez utemeljitve.
Navedbe ministrstva niso držale
Poleg tega navedbe ministrstva glede statusa projekta eZdravje niso v celoti odražale dejanskega stanja. Ob predaji rezultatov na NIJZ je bila večina že razvitih rešitev še vedno v omejeni uporabi ali pa še ni bila v uporabi.
NIJZ je po prevzemu rezultatov projekta eZdravje izvedel vrsto aktivnosti za širitev uporabe informacijskih rešitev in tudi dosegel napredek, ugotavlja sodišče. Do konca obdobja, na katerega se nanaša revizija, je bilo sedem informacijskih rešitev eZdravja v polni uporabi, deset jih je bilo v omejeni uporabi, tri pa še niso bile v uporabi.
Računsko sodišče med drugim ugotavlja neuporabo elektronskega registra cepljenih oseb in neželenih učinkov po cepljenju (eRCO), saj zdravniki niso vodili podatkov.
Pri elektronskem naročanju na zdravstvene storitve (eNaročanje), ki je priložnost za transparenten pregled čakalnih dob, računsko sodišče ugotavlja omejeno uporabo in napačne podatke o čakalnih dobah, prav tako nezadostno vključenost izvajalcev zdravstvene dejavnosti.
Računsko sodišče tudi ni zadovoljno z izmenjavo radioloških gradiv med zdravniki (Teleradiologija), saj ugotavlja skromno uporabo, nerešena vprašanja o organizaciji dela ter tudi to, da so bolniki morali sami skrbeti za prenos radioloških posnetkov.
Za projekt do zdaj skoraj 14 milijonov evrov
Prav tako si zdravniki niso elektronsko izmenjevali podatkov o bolnikih v okviru centralnega registra, čeprav ta predstavlja priložnost za celovit vpogled v zdravstveno stanje bolnika, ugotavlja sodišče.
Do januarja 2017 tudi ni bil mogoč dostop do portala zVem, ki bi bolniku omogočal vpogled v lastne zdravstvene podatke, imajo pa bolniki to možnost od januarja 2017, skupaj z dostopom do eRecepta in uporabe eNaročanja.
Po oceni ministrstva za zdravje iz leta 2013 bo za vzpostavitev in delovanje projekta eZdravje do leta 2023 potrebnih 57,7 milijona evrov. Med letoma 2014-2016 je ministrstvo za projekt izplačalo 13,9 milijona evrov.
